Priznam. Pozitivno presenečen sem bil in še bolj navdušen, ko sem danes prejel elektronsko sporočilo, ki mi ga je poslala mag. Nina Kumerdej, ki skrbi za odnose z javnostmi pri Javni agenciji Republike Slovenije za varnost prometa. V elektronskem sporočilu, ki ga kopiram spodaj so odgovori na moje predloge v zapisu Vozim se po cestah in razmišljam / kako rešiti problem zastojev na naših avtocestah.

Očitno se stvari spreminjajo na boljše. In če je bil takšen odgovor pred leti še “znanstvena fantastika” mi je tole danes polepšalo dan. Ker poznam jaz samo svojo “plat” – mi je všeč, da pridejo v javnost tudi obrazložitve. In spodaj so nanizane.

V prvi polovici julija ste na svojem blogu zapisali prispevek z naslovom Vozim se po cestah in razmišljam / kako rešiti problem zastojev na naših avtocestah, v katerem navajate nekaj predlogov o reševanju situacij, povezanih z zastoji na avtocestah. Za vas smo pripravili nekaj odgovorov k podanim predlogom, nekaj pa smo jih pridobili s strani DARS in jih citiramo v nadaljevanju.

Odgovori v delu, ki se nanašajo na pristojnost DARS

  • prepoved prehitevanja za tovornjake 24/7 in zadostna varnostna razdalja med njimi (nič več vožnje v zavetrju celega konvoja tovornjakov),

Na avtocestah in hitrih cestah (AC/HC) je prepoved prehitevanja določena s prometnim znakom (in tam velja ves čas, oz. če je dopolnilna tabla, v urah, ki so navedene). Stalna omejitev (24 ur/vse dni v tednu) velja na območjih, kjer so predori, viadukti, čelne cestninske postaje (trenutno se rušijo).

V tem trenutku na Darsu ne razmišljamo v smeri, da bi bilo potrebno popolnoma prepovedati prehitevanje za težka tovorna vozila (TTV), res pa je, da bo (če bo promet še močno naraščal), potrebno okrepiti nadzor (policija) in morda podaljšati obdobja, ko prepoved prehitevanja za njih velja. Menimo pa, da v nočnem času to ni potrebno.

  • namestitev naprav za merjenje varnostne razdalje za osebna in tovorna vozila na sistem za elektronsko cestninjenje (glede na to, da že obstaja infrastruktura in da je bilo dokazano, da je premajhna varnostna razdalja tudi eden izmed vzrokov za nastanek zastojev – elastika),

Ker Dars nima pooblastil za izrekanje glob v primeru kršitev, žal ne moremo izvajati takšnih meritev.

  • hiter umik vozil ob nesrečah (Dars in vsi ostali bi morali poskrbeti za čim hitrejši umik poškodovanih vozil na odstavni pas in potem urejati dokumentacijo in zapisnike – če ne gre za težje nesreče),

Tega načela se držimo tudi pri nas, vendar je reševanje v primeru prometne nesreče težka situacija in svoja dela izvaja več institucij, zato je težko komentirati posamezne primere. Prizadevamo pa si, da prometnih nesreč več ne bi bilo.

  • hitrejše preusmerjanje prometa ob nesrečah na avtocesti na lokalne ceste (ko enkrat na avtocesti nastanejo zastoji, traja predolgo da se zopet vse skupaj sprosti. V takšnih primerih bi morala policija zapreti avtocestni odsek in poskrbeti za preusmeritev vozil).

Na Darsu smo zagovorniki rešitve v predpisu, ko bi v primeru nastanka prometne nesreče na vzporedne ceste lahko preusmerili le osebna vozila in avtobuse, tovorna vozila pa bi morala ostali na AC/HC. To bi pomenilo, da bi na ostalih cestah lažje potekal promet. Sedaj se dogaja, da sta zastoja na obeh cestah (tako na AC in tudi na vzporedni cesti, ker so tovorna vozila počasnejša in povzročijo zastoje tudi na drugi prometnici, ki poteka skozi naselja).

Odgovori v delu, ki se nanašajo na pristojnost AVP

  • za voznike nad 65 let ponovno opravljanje CPP-ja (sicer bi uvedel obvezno vožnjo na poligonu na Vranskem za starejše nad 60 let vsakih 5 let, vendar je to prevelik strošek za marsikoga. Če bi država želela nekaj storiti na tem področju, potem bi imela svoj poligon varne vožnje, ki bi bil namenjen točno takšnim voznikom)

Z namenom, da bi se starejši vozniki in voznice na naših cestah čim dlje počutili varne in da bi čim dlje ostali mobilni, na Agenciji za varnost prometa v sodelovanju z Generalno policijsko upravo, DARS-om, Zvezo društev upokojencev Slovenije, Rdečim križem Slovenije in drugimi, od leta 2015 izvajamo projekt »SOŽITJE ZA VEČJO VARNOST V CESTNEM PROMETU«, s katerim izvajamo celovite preventivne dogodke oz. usposabljanja za seniorje in upokojence po celi Sloveniji.

Program zajema osvežitev prometnih pravil, osvežitev prve pomoči, varnost na avtocestah ter praktična vožnja ob zaključku programa. Tako si v Sožitju prizadevamo spodbujati njihov razvoj in jih vključevati v medgeneracijsko sodelovanje, vseživljensko učenje s posebnimi programi usposabljanja, rednimi kontrolnimi pregledi nad 70 let, kar bo starejšim voznikom omogočilo lažjo integracijo v sodobni promet ter hkrati izboljšalo prometno varnost te populacije.

  • strožji nadzor nad uporabo mobilnih naprav v avtu (glede na to, da mobilne naprave povzročijo veliko distrakcijo, bi bilo smotrno najti naprave, ki bi prepoznale, da se voznik pogovarja po telefonu ali pa tipka med vožnjo – nameščeno na sistemu za elektronsko cestninjenje)

Vsi se zavedamo nevarnosti uporabe telefona med vožnjo, vemo, da ni prav, vendar ga vsi uporabljajo. In na to Agencija za varnost prometa že dalj časa opozarja, zato smo tudi predlagali spremembo zakona v tem delu, tako da se uporaba telefona med vožnjo opredeli kot hujši prekršek, za katero bi kršitelj poleg denarne kazni v višini 250 evrov dobil tudi 3 kazenske točke. Ministrstvo za infrastrukturo je predlog Agencije upoštevalo v noveli ZPrCP, ki je trenutno v medresorskem usklajevanju.

Dodatno pojasnilo glede predlagane točke:

  • večji poudarek na osveščanju voznikov kaj storiti ob nesreči (ali je vedno potrebno poklicati policijo, če se zgodi nesreča na avtocesti in ovirati promet dokler ne pridejo na kraj dogodka, čeprav gre samo za pločevino)

Pri osveščanju glede ravnanja ob takšnih dogodkih na AC opravlja pomembno vlogo in poslanstvo tudi @resevalnipas.

Še enkrat hvala za odgovore. In še enkrat priznam, da sem navdušen nad tem, da sem dobil odgovore na svoje predloge.

Leave a Reply

Your email address will not be published.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.