Konec tedna so na fakultetah potekali informativni dnevi. Obiskali so jih dijaki, ki se odločajo o nadaljnem študijo in tudi njihovi starši, ki so prišli z njimi. In slednje je pri marsikomu povzročilo zgražanje, saj naj bi to bil znak nesposobnosti teh mladih, predvsem pa pokazatelj načina življenja marsikoga. Vendar marsikateri kritik ob tem pozabi, da niso vsi bodoči študentje iz Ljubljane …

Live and let live, bi lahko bil moj komentar vsem tistim, ki se zgražajo nad tem, da so marsikoga na informativni dan pripeljali starši. Ja, so ga pač pripeljali – zaradi takšnih in drugačnih razlogov, ki pa so verjetno poznani njim in se ne tičejo zunanjih opazovalcev. In to, da so ga pripeljali starši, še ni dokaz, da je nekdo nesamostojen in nesposoben funkcionirati sam.

Marsikdo namreč ob vsem tem pozablja, da je življenje izven Ljubljane vseeno malce drugačno kot pa življenje v Ljubljani. Tako za mlade, kot tudi za starše.

Sam nimam težav, če 17-letnika spremljajo starši na informativnem dnevu in se nad tem ne zgražam. Iz povsem preprostega razloga – ker je to stvar njih samih in ne opazovalcev. Seveda pa imajo ti opazovalci možnost zgražanja nad tem, ampak gre bolj za bitko z mlini na veter. Dejansko se ne bo spremenilo nič. Ker vsak vse skupaj gleda skozi svojo prizmo, je tudi to zgražanje zanimivo opazovati.

Zakaj sem zgoraj omenil, da niso vsi bodoči študentje iz Ljubljane? Ker pozabljamo, da Slovenija ni samo Ljubljana. Da obstaja neskončno malih krajev, kjer poteka življenje na malce drugačen način.

Da obstajajo kraji, ki nimajo javnega prometa, ki bi omogočal prevoz do “prestolnice” Slovenije in dejstvo je tudi, da večina dijakov nima izpita za avto in avtomobila. Tudi to lahko vse skupaj vrže povsem drugačno luč na to, da starši spremljajo svoje otroke na informativne dneve.

Marsikdo je izkoristil obisk Ljubljane tudi še za kaj drugega kot zgolj za obisk fakultete – BTC je bil tako poln v petek popoldan, kot že dolgo ni bil. Verjetno je tudi to en izmed razlogov zakaj so starši spremljali svoje otroke na informativni dan.

Marsikateri starš pa je verjetno res preveč posesiven in ne zaupa dovolj svojemu otroku. Ampak to bi bila lahko že povsem druga tema, ki pa vsekakor ni enoznačna in je ni tako preprosto definirati.

Tudi naslednje leto bodo informativni dnevi. Tudi naslednje leto bodo z dijaki prišli starši. Tudi naslednje leto se bodo nekateri zgražali nad tem. Tudi naslednje leto bodo nekateri poudarjali, da so starši preveč posesivni in da svoje otroke preveč zavijajo v “vato”. In tako bo verjetno tudi čez deset let …

Lahko pa sprejmemo dejstvo, da nismo vsi enaki in da vidimo stvari drugače. Starši bodo s svojim podmladkom prišli na informativni dan in nekateri se bodo zgražali nad tem. Nekaj je seveda vedno potrebno najti …

S starsi na informativni dan zakaj se nekateri zgrazajo nad tem

S starsi na informativni dan zakaj se nekateri zgrazajo nad tem

3 Responses to S starši na informativni dan / nekateri se zgražajo nad tem

  1. Artemis pravi:

    Več kot desetletje nazaj smo imeli organiziran avtobusni prevoz v Ljubljano na informativni dan. Organizirala ga je srednja šola, vsak dijak je plačal svoj del… Ko si zaključil, si šel malce naokoli po prestolnici do odhoda avtobusa…Mirna Bosna.

  2. Andrea pravi:

    Tudi mi smo imeli organiziran avtobus, ampak ga nismo vsi koristili, ker (kot že omenjeno v članku) smo si drugače organizirali dan. Zdaj pa se že moraš zagovarjat, če te starši pripeljejo.

  3. KrEna pravi:

    Saj je lepo, da opozarjate na preiferijo in na to, da ni vsak primer enak, vendar pa so pred 15 leti, ko sem šla na informativni dan v Ljubljano tudi jaz, prav tako tja pripotovali mladostniki iz periferije in zagotovo so marsikoga pripeljali starši – s to razliko, da slednji niso v samo predavalnico, kjer je potekal informativni dan, pomolili niti nosu. otroke so odložili, se dogovorii za uro, ko se ponovno srečajo (in se peljejo še na šoping, kosilo,…).

    Kot mama osnovnošolskih otrok pa lahko iz prve roke spremljam, kako smo starši prestrašeni in zaskrbljeni glede varnosti otrok in kako moramo imeti ves čas nadzor nad tem, kje so, ali pa zapademo v paniko. Kako nas že sam šolski sistem sili v to, da otrokom ‘držimo štango’ in namesto njih MI razmišljamo, kaj imajo za domačo nalogo, kdaj pišejo test itd. Če tega ne počneš, si takoj “slab starš”.

    Situacija je preprosto drugačna, kot smo je bili vajeni pred 20 leti, in ni čudno, da se vsi skupaj lovimo in da so mnenja tako deljena in nekatere stvari tako kontroverzne.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.