Živimo v svetu, kjer smo vsak dan deležni več informacij. Vsak dan več obveznosti. Večina informacij je pomembnih in jih ne smemo pozabiti. Vendar so človeški možgani “samosvoji” in kar naenkrat se zavedamo, da smo tudi sami začeli pozabljati, čeprav se nam to ni nikoli dogajalo. Kakšna je rešitev?

Si zapisujete v rokovnik? Google Calendar? Si pomagate s pametnim telefonom? Imate tajnico, ki si za vas zapisuje sestanke in obveznosti? Ali pa ste tako trmasti, kot sem jaz in ne verjamete v zapisovanje? Zakaj? Ker verjamem, da ko si začneš zapisovati – začneš pozabljati..

Glede na hitrost naših življenj je pozabljanje nekaj povsem normalnega. Vsakomur se lahko zgodi, da pozabi na sestanek, da pride na kosilo par ur kasneje, ali pa da zamenja dan in pride v službo v soboto (no, ta primer je tukaj samo zato, ker se mi je zdel zabaven).

Posledično veliko ljudi uporablja novodobne pripomočke za organiziranje in planiranje svojega časa:

  • “old skul” beležka
  • google calendar
  • opomnik na telefonu
  • specialne aplikacije, ki omogočajo preprosto organizacijo aktivnosti in usklajevanje z družino

Jaz sem se pred par leti odločil, da bom poskusil brez vsega tega. Ko možgani ugotovijo, da jim ni treba razmišljati o določeni stvari, potem postanejo bolj leni in človek zelo hitro ugotovi, da smo zaradi pripomočkov za organiziranje časa postali bosi in si ne zapomnimo več ničesar.

En tak primer so telefonske številke. Pred desetimi leti sem znal na pamet večino telefonskih številk v svojem telefonu. Sedaj bi mogoče znal tri telefonske številke na pamet, vse ostalo pa je v telefonu.

Dejansko niti več ne razmišljam o številkah, ker jih hrani telefon in so na dosegu enega klika. Tudi včasih so bile tam, vendar je bilo njihovo število omejeno, predvsem pa se nisem vedno zanašal na tehnologijo.

Podobno je z registrskimi tablicami. Nekoč sem lastnike vozil prepoznal po njih. Sedaj pa mi ni več jasno kdo mi “ablenda” in vedno znova pomislim, da gre za radarsko kontrolo.

Tudi z imeni je podobno. Če sem si nekoč zapomnil vsa imena, so mi sedaj te informacije postale balast. Zapomnim si tista imena, ki so mi pomembna, predvsem pa tista, s katerimi imam več opravka. Naključne ljudi pa pač pozabim in si raje zapomnim kakšne druge stvari o njih – recimo njihova oblačila, frizuro. Selektiven spomin jaz temu rečem, saj je sicer preveč informacij, ki se mi zdijo precej nepomembne …

Ali bom čez leta spremenil svoj pogled na vse skupaj in začel uporabljati “opomnike”? Upam, da ne bo potrebno, vendar če se bo število informacij dnevno še kar naprej dvigovalo – potem bom verjetno tudi sam moral poiskati rešitve, ki mi bodo pomagale organizirati del življenja.

Jaz pozabljam

Jaz pozabljam

One Response to Jaz pozabljam. Kaj pa ti?

  1. Blabla pravi:

    Jaz si pa vse opomnike pišem (koledar na telefonu, hard copy rokovnik). S tem si stvar zapomnim, da ne pozabim. S pisanjem sem se tudi v šoli učila – ko nekaj zapišem, je prej v možganih.

    Sploh zvečer, ko se nekaj spomnim pred spanjem, in imam v glavi: tega jutri ne pozabi!! Če zapišem, mirno zaspim, ker vem, da imam backup. In se največkrat naslednji dan sama spomnim na to. Če ne zapišem, težko zaspim in premlevam celo noč, da tega pa res ne smem pozabiti. In sem zjutraj neprespana, in kdaj kaj pozabim :)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.