Zdravko Počivalšek je člane koalicije. Je podpredsednik vlade. In predsednik stranke SMC, ki je vstopila v koalicijo. Je tudi oseba, ki ji javnomnenjske volitve kažejo zanemarljiv odstotek podpore. Danes je objavil svoje videnje odprave prepovedi koncerta pevca Thompsona, ki ga je sprejel minister Aleš Hojs.
- Počivalšek / v SMC se ne ukvarjamo s predčasnimi volitvami / seveda ne, 0,2 odstotka podpore volivcev imajo
- Ljudje so umirali / Zdravko Počivalšek v oddaji Tarča
- Rdeča gumice so problem, ne maske iz serviet / Zdravko Počivalšek
- Tarča in Ivan Gale o maskah / zakaj minister Počivalšek še ni odstopil?
- Obljubljenih tri milijone mask je bila prevara / Počivalšek je bil nategnjen, Tonin lagal
Vsakomur, ki me spremlja je jasno, da mi Zdravko Počivalšek ni blizu in da sem njegov dežurni kritik, ker preprosto je preveč sivih stvari okoli njega – že v prejšnjem mandatu, da o dogajanju v tem sploh ne razmišljam.
In ob branju njegove “izjave” od odpravi prepovedi koncerta pevca Thompsona se čudim, da je še v koaliciji z ljudmi s katerimi se ne strinja. Saj to je ideološka tema, kajne? In ravno te teme naj se ne bi odpirale. Ampak se. Vsak dan bolj in bolj.
Pa vendar vseeno delim zapis podpredsednika vlade, ker mogoče to ne bo več dolgo – vsaj po tem napisanem …
Odprava prepovedi koncerta pevca Thompsona je žalitev vrednot, na katerih je rasla slovenska samostojnost in kršitev tega, kar piše v naši ustavi. Njen 63. člen namreč jasno pove, da je protiustavno vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti in nestrpnosti. Thompsonov koncert, ki ga redno spremljajo pozivi k zaničevanju drugih narodnosti, v Sloveniji ni in ne sme biti dobrodošel.
Pevec, ki mu nekateri sicer pojejo slavo, je v številnih evropskih državah nezaželen ali prepovedan. Nezaželen kot javna osebnost, ki glasbene odre izkorišča za širjenje spornih in zavrženih idej. Prav bi bilo, da v znak spoštovanja do ljudi in dejanj, ki so Slovenijo ubranili podjarmljenja, tako ostane tudi pri nas.
Eno je pluralnost stališč, eno svoboda izražanja, a ko govorimo o zavrženih poskusih rehabilitacije izdajskih dejanj in poveličevanju junaštev iz obdobja 2. svetovne vojne, ki to niso, je dolžnost države, da postavi jasno ločnico med tem, kar želimo biti in tem, kar zavračamo.
V primeru Thompsonovega koncerta je Slovenija že dvakrat jasno in pravilno izrazila svojo zavezanost vrednotam, ki so gradniki naše državnosti. Tako naj tudi ostane.
