Zadnjih par mesecev je stanje v Sloveniji vse prej podobno normalnemu stanju. Slovenijo je uspela aktualna vlada razdeliti na dva pola – na njihovega in na vse ostale. In vsi ostali so kolateralna škoda, ki ji je potrebno groziti, jo žaliti in poskusiti diskreditirati. Jaz sem se že zdavnaj odločil, da #nebomtiho in upam, da nas bo vsak dan vse več takšnih, ki se bomo požvižgali na njihove poskuse diskreditacije.
- Modus operandi desnice / poskus diskreditacije vsakogar, ki ne tuli v njihov rog
- Ko poskuša oblast diskreditirati z nenapisanim / Janez Janša, Alojz Kovšca, Anže Logar #hepan #primitivc
- Aleksandra Pivec ne loči med zasebnim in službenim / občina Izola plačala hotel zanjo in za sinova
Ko je pred par leti začela desnica ustanavljati svoje medije (Nova24, Demokracija, veliko število lokalnih medijev) mi je postalo jasno za kaj to počnejo. Kdor ima medije ima moč – to je veljalo nekoč in dejstvo je, da če ne bi bilo družbenih omrežij, ki so v zadnjih 10 letih postali “mediji” bi to še kako držalo. Desnica se zaveda, da je njihova volilna baza malce starejša in da ne uporabljajo družbenih omrežij, klikajo pa po internetu po njihovih portalih, kjer dobijo “samo resnico”. Kar objavijo na Nova24 je za povprečnega volivca SdS čista resnica, kljub temu, da gre za povsem #fakenews in da en klik po googlu da prave informacije in ne potvarjanih, kar je njihov modus operandi.
Pa ne bom šel v #fakenews vode, ampak v to, da so desnosučni mediji postali portali za poskuse diskreditacij. Da si vzamejo pravico, da se lotijo vsakogar, ki ne “tuli v njihov rog”, predvsem pa, da tako poskušajo ustrahovati vse ostale, ki bi se odločili, da se izpostavijo ali pa, da povedo svoje mnenje, ki ni po godu “novinarjem” teh portalov.
Seveda to ni edina težava – druga težava so grožnje na družbenih omrežjih, kjer si določeni predstavniki desnega pola dajo duška in verjamejo, da gre pri pozivih k pobijanju v bistvu za svobodo govora – ja, nekateri so padli na glavo in dejansko se ne zavedajo pomena besede svoboda govora.
Tretji primer, ki se je v zadnjem času razpasel po tviterju pa je žaljenje. Ko si nekateri vzamejo pravico, da te v zavetju anonimnosti žalijo, predvsem pa, da s teboj obračunajo na pritlehen način, ki nima nobene veze z realnostjo. Ampak to je podobno kot pri “bulijih” – ko jih je več so pogumni, ko so sami, pa poniknejo in se skrijejo.
Najprej so prišli…
Ko so nacisti prišli po komuniste,
sem ostal tiho;
nisem bil komunist.
Ko so zaprli socialne demokrate,
sem ostal tiho;
nisem bil socialni demokrat.
Ko so prišli po sindikaliste,
nisem spregovoril;
nisem bil član sindikalistov.
Ko so prišli po jude,
sem ostal tiho;
nisem bil jud.
Ko so prišli po mene,
ni bilo nikogar več ki bi spregovoril.
Martin Niemoeller 1976
In ravno za to sem se sam že dolgo nazaj odločil, da #nebomtiho. Da mi je vseeno, če me vsak drugi dan Luka Perš poskuša diskreditirati na Nova24, da mi je vseeno, če bi “jebejo vse po spisku” na tviterju, da mi je vseeno, če me žalijo in če se spustijo na nivo na katerega se jaz, tudi če bi se želel, ne morem spustiti.
Srčno upam, da nas je več takšnih, ki se ne bojimo njihovih poskusov diskreditacij, saj jim s tem vzamemo njihovo edino orožje – zastraševanje. To je njihov način uresničevanja idej – ko vse drugače misleče z zastrahovanjem “odstraniš” in imaš svoj mir.
Če nas bo dovolj, ki se bomo zoperstavili temu, predvsem pa, če nas ne bo strah, potem bo vse skupaj precej drugače. Oni ne bodo imeli več priložnosti, saj jim bomo pokazali, da se ne oziramo na njihove poskuse diskreditacij.
Pa vendar pri #nebomtiho ne gre zgolj za poskuse diskreditacij desnice. Gre za to, da živimo v letu 2020 in je komunikacija, ki smo jo deležni na družbenih omrežjih vse prej kot primerna.
Fantje dekletom pošiljajo “slike svojega premoženja”, komentirajo na primitiven način, osebe kradejo identitete in se predstavljajo kot nekdo drug, ljudje ustvarjajo fake profile, da lahko obračunavajo s svojimi “nasprotniki”.
In večina ljudi je tiho. In večina ljudi se boji izpostaviti svinjarije, ki se dogajajo. In večina ljudi raje trpi v takšnem svetu in poniževanju, kot da bi izpostavila osebo, ki to počne. Ko si enkrat tiho, si lahko tiho za vedno. Ko te nekdo prvič udari in ne upaš nikomur tega omeniti, to verjetno ne bo zadnjič.
- #nebomtiho in bom takšne stvari komuniciral
- #nebomtiho in me ne bo strah osebnih diskreditacij
- #nebomtiho in ne bom dal bulijem priložnosti, da me ustrahujejo
- #nebomtiho in ne bom se skrival pred nikomer
- #nebomtiho in upam, da bom s svojim #nebomtiho še komu pomagal, da se opogumi
Predvsem pa upam, da nas bo vse več in več, ki bomo pokazali, da z #nebomtiho lahko spremenimo stvari in da tako vsem tem zgoraj omenjenim dokažemo, da nas ni strah.
Živeti v strahu, ali pa živeti … Odločitev je stvar posameznika. Jaz #nebomtiho …

Roni. Jaz sem s tabo! To, kar počne SDS je groza, čisto sranje in pokazatelj, kako slabo samopodobo imajo, da potrebujejo tak način komunikacije…
Saj to ni nič novega.. za vse desničarje je značilna diskreditacija vseh drugače mislečih na vse mogoče načine…