Pet let mineva od odločitve, da se poskusim nekaj časa prehranjevati vegansko. Pet let, odkar sem v Michelinovi restavraciji v Riminiju pojedel svoj zadnji “normalni” obrok in naslednji dan začel s poskusnim eno mesečnim veganskim prehranjevanjem. In v vseh teh petih letih me še ni zamikalo, da bi pojedel meso, spil mleko ali pa si naročil jed, ki ne bi bila veganska. Po petih letih veganskega prehranjevanja, mi je ta način prehranjevanja še vedno všeč!

Nisem militanten vegan, ki bi vse okoli sebe prepričeval, da naj nehajo s svojim načinom prehranjevanja in naj poskusijo z drugačnim. Tudi opazk na moj način prehranjevanja je vse manj in manj, kar me veseli, saj sem se precej hitro naveličal enih in istih nebuloz o veganskem načinu prehranjevanja. Kot se jaz nisem nikoli vtikal v prehranjevalne navade drugih, bi pričakoval enako strpnost do mojega prehranjevanja. In sedaj sem očitno že v tisti fazi, ko je vegansko prehranjevanje nekaj povsem normalnega in ni več nikomur “to čudno”.

Vegansko prehranjevanje je lahko super. Lahko pa je tudi povsem obratno, še posebej ob tem, ko so police z veganskimi izdelki vse bolj polne in je na njih kup “junk fooda”, ki pač ne vsebuje živil živalskega izvora. Je pa po strukturi, vonju in okusu podoben “mesnim izdelkom”. Zakaj hudiča, bi iskal približke mesu, če sem se odločil, da jih ne bom jedel?

V teh petih letih se še nisem “prekršil”, če temu tako rečem. Nisem na skrivaj pojedel pršuta, ali pa naročil “stejk” in se potem skrival, da me kdo ne bi videl in se potem naprej hvalil, da se prehranjujem vegansko. Je pa veliko takšnih, ki jih poznam in je pač vegansko prehranjevanje modna muha in je potrebno skočiti na ta vlak …

Kaj sem se naučil v teh štirih letih ….

  • vsak naj zase najde način prehranjevanja, ki mu odgovarja
  • če se odločiš za takšen način prehranjevanja, potem ne goljufaj – ker v končni fazi goljufaš samo sebe
  • če znaš sam kuhati, je vegansko prehranjevanje odličen način, da si sam pripravljaš hrano, ki ne smrdi in ki je izredno okusna
  • vsak naj se ukvarja s svojim načinom prehranjevanja in ne s prehranjevanjem drugih
  • prepričevanje ne prinaša rezultatov. Dokler se človek sam ne odloči, mu nobeno pametovanje ne bo spremenilo njegovih pogledov na stvari
  • veganska hrana je lahko super okusna in zdrava hrana. Lahko pa je tudi zelo slaba
  • mojemu telesu paše ta način prehranjevanja. Očitno pravilno vnašam vse potrebne sestavine v telo in do sedaj še nisem doživel kolapsa, ali pa bi se mi poslabšala krvna slika
  • če se nekdo odloči za veganski način prehranjevanja naj čim manj komplicira. Več kompliciranja, več težav in posledično več “pizdenja”
  • nikoli si nisem rekel koliko časa bom zdržal s takšnim načinom prehranjevanja. Ko bom začutil, da bi pojedel kos mesa, bom to tudi storil
  • hrana, ki jo pridelaš doma je povsem nekaj drugega od tistega, kar lahko kupiš v trgovini

V zadnjih letih je v Sloveniji vse več ponudbe za tiste, ki se vegansko prehranjujejo. Na žalost je večina “rešitev” v obliki “junk fooda”, vendar se najdejo tudi restavracije, kjer dobiš odlično vegansko hrano. Prav tako lahko v Michelinovih restavracijah po svetu naročiš veganski meni in ga tudi dobiš. In nima veze z “junk foodom”.

Glede na to, da je veganstvo trend, so temu primerne tudi cene. Včasih se vprašam kako je mogoče, da lahko par preprostih sestavin, ki jih dajo v krožnik toliko stane. Ampak včasih se paše razvajati, čeprav za to plačaš več kot bi plačal za navadno hrano.

Še vprašanje, ki mi ga pogosto zastavijo – koliko časa se bom še prehranjeval vegansko? Ne vem. Ko mi bo zapasalo meso, ga bom pojedel. Ampak ne vem še točno kdaj bo to … Zaenkrat še nisem tam.

had

had

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.