kolesarska pot zagorje kolesarska pot zagorje

Če bi bili projektanti kolesarskih poti kolesarji …

Ali pa, če bi se projektanti kolesarskih poti po zaključku projekta peljali s kolesom po kolesarski poti, ki so jo sprojektirali, sem prepričan, da kolesarske poti ne bi bile takšne kot so! Šele zadnje čase, ko se dnevno vozim na cestnem kolesu opažam kako grozna je vožnja po kolesarkih poteh po Ljubljani in njeni okolici, kjer so zgrajene “kolesarske poti”.

Dokler sem vozil polno vzmeteno gorsko kolo nisem bil toliko pozoren na “kvaliteto” naših kolesarskih poti. Prav tako se nisem veliko vozil po njih, vendar se je v zadnjih časih to vse skupaj malce spremenilo, ko sem začel za vožnjo uporabljati kolo iz karbona, ki nima nobenega vzmetenja in vsako luknjo ali pa jašek na kolesarski poti čutim zelo direktno.

Zadnje čase je vse več poudarka na kolesarjenu. Veliko se govori in piše o tem, vendar je realnost na “terenu” povsem drugačna. Včeraj sem se peljal od Izlak proti Ljubljani s cestnim kolesom in “užival” v vožnjo po kolesarski poti, ki se začne pred Domžalami. Do tam je bila vožnja po cesti, ki je sicer krepko sesuta ob desnem robu, ampak ker je bila cesta prazna sem se lahko umaknil tudi malce bolj proti sredini.

Malce pred Dobom se začne kolesarka pot in se preusmeri kolesarje s ceste nanjo. No, v bistvu je veliko bolj prijetno voziti po cesti kot pa po kolesarski poti, ker je polna kanalizacijskih jaškov, uvozov na ceste iz bližnjih hiš, predvsem pa je asfalt precej “nagrbančen”. Pa to še nekako gre, saj nikakor ne pričakujem “rdeče preproge” za vožnjo. Tudi to, da je treba za vožnjo po kolesarki poti prečkati regionalno cesto parkrat, ker pač na eni strani zmanjka kolesarske poti me ni presenetilo.

Presenetilo me je, ko sem v Domžalah ugotovil, da ni označevalnih tabel niti cestnih tabel in sem se po kolesarski poti peljal v napačno smer – tokrat sem prvič razumel, da ni vedno vse “objestnost” kolesarjev, ampak da nekdo pač ni poskrbel za pravilno označitev cest. Po Domžalah sem se vozil sem in tja po ulicah in ugotavljal, da 90 stopinjski “ovinki”, ker je potrebno speljati kolesarsko pot na drugo stran niso ravno najbolj prijetni in da je veliko odsekov cest, kjer potekajo dela na cesti povsem neoznačenih za kolesarje in posledično pride do konfuznih situacij, ko ugotoviš, da sploh ne moreš naprej, če ne prekršiš zakonov.

Ko sem se končno “prebil” iz Domžal in šel naprej proti Trzinu je bila kolesarska pot precej drugačna – širša in označena. Vožnja po Trzinu pa je bila spet poglavje zase. Pričakoval bi, da bo kolesarska pot “naravnost”, vendar je polna “ovinkov” – pot je označena ampak ker je veliko uvozov so to reševali tako, da pač moraš biti pozoren in precej vijugati. Da o tem, da si večino časa deli kolesar kolesarsko pot s pešci, spuščenimi psi in ostalimi kolesarji, ki ponavadi zasedejo celo kolesarsko stezo niti ne omenjam.

Mimo industrijske cone v Trzinu so uredili novo kolesarsko pot, ki je odlična. S to razliko, da jo nekje zmanjka, da pač ni označena in da je del nje še gradbišče. Ampak se to da preživeti brez težav, samo malce iznajdljiv je treba biti. In potem pridem v Črnuče. Kolesarska pot pelje po pločniku in na vsake 20 metrov je uvoz, kar pomeni, da je vožnja podobna vožnji po “pump tracku” s to razliko, da je na pump tracku vožnja nestresna, na kolesarski poti pa to pomeni precej premetavanja. In nekje na sredi Črnuč je gradbišče s semaforjem in zgolj oznako za prepovedno kolesarjanje. Ti šment, ampak jaz bi vseeno rad prišel naprej. In potem sem kršil prometne predpise in zapeljal na kolesarsko pot na drugi strani in se peljal v napačno smer – ker drugače pač ne gre, če je prepovedan promet za kolesa po cesti.

Suma sumarum. Če bi bili projektanti kolesarskih poti kolesarji, potem bi bile kolesarske poti povsem drugačne. Predvsem pa vožnja po njih ne bi bila stresna, ampak bi jih prilagodili kolesarjem. Tako pa so v večini primerov kolesarske poti zgolj in samo “narisane črte” na cesti, ali pa na pločniku, da se zadosti nek “higienski minimum”. Ker se verjetno nihče od projektantov ne vozi po njih s kolesom pa so takšne kot so.

Ne, ne “pizdim”, ker bi rad, kot sem že zgoraj omenil “rdečo preprogo”. Zgolj jezen sem, ker so vsi tako “ekološko” osveščeni in tako promovirajo kolesarjenje, vendar je realnost na kolesarskih poteh neka povsem drugačna realnost.

kolesarska pot zagorje