Pekarna Ana je novost v Ljubljani. Z dvema Michelinovima zvezdicama nagrajena Ana Roš je prejšnji teden odprla pekarno v centru Ljubljane. Namesto čestitk ob odprtju, pa je bila Ana deležna zgražanja na družbenih omrežjih zaradi cen njenih pekovskih izdelkov v pekarni. Tudi to je Slovenija, kajne? Če se ti zdi neumno dati n-evrov za kruh, jih pač ne daš. In to je to, kajne?

Ana Roš je ponesla ime Slovenije preko meja. Najboljša chefinja v Sloveniji in tudi daleč naokoli si ta naziv zasluži. Ampak za za Slovence velja, da “rdjavom k…u i dlaka smeta” in tako so se že zgražali nad cenami v Hiši Franko v Kobaridu, po odprtju Pekarne Ana pa se zgražajo nad cenami njenih pekovskih izdelkov. Hu kers, kajne?

Večin teh, ki se zgražajo še verjetno ni prestopila njene restavracije in verjetno tudi ni kupila njenih pekovskih izdelkov. Ampak to jih ne ustavi pri zgražanju. Pri tem se mogoče taisti ljudje ne zavedajo, da v Ljubljani ne dobiš pizze pod 10 evri, ali pa da so burgerji 9 in več evrov.

Da so malice krepko preko 7 evrov in da ima vsak sam možnost in pravico, da se odloča kje bo kupoval in kaj bo kupoval. Prav tako pa ima lastnik trgovine sam možnost določiti cene izdelkov in je odvisno od potrošnikov, če se bodo odločili za obisk njihove trgovine.

Upam, da se zavedamo vsi tega in da ni potrebe po zgražanju nad cenami, ker če obstaja trg za takšne cene, bi bila Ana neumna, da ne bi izdelkov prodajala po takšnih cenah. Dajmo si počasi naliti čistega vina in se začnimo zavedati, da je prosta izbira del “demokracije”, ki smo si jo želeli. Da v tem primeru ne gre za osnovna živila in je nemogoče primerjati njen kruh in tisti iz trgovine, ki ga malce “dogrejejo” in prodajajo.

Namesto, da bi se ljudje ukvarjali s svojimi življenji, se raje ukvarjajo z življenji drugih. Ker je tako pač lažje in predvsem, ker se jim ni treba ukvarjati samim s seboj. Smešno in žalostno. Je pa verjetno pri teh ljudeh kup zavisti, ker jim ne uspeva v življenju kot to uspeva Ani Roš.

ana ros pekarna ana ljubljana