dez dez

Dovolj imam aprila sredi junija / moje jutranje tarnanje

Rad imam dež solze se ne vidijo, pojejo Nieti. Tudi jaz imam rad dež. V bistvu rad skačem po lužah. Se sprehajam po mokri travi in uživam v zraku, kjer nimam težav z alergijo na cvetni prah. Ampak počasi imam že dovolj tega aprilskega vremena sredi junija. Vsaj vikendi so malce bolj sončni, da se vsaj takrat naužijem vitamina D. Sem edini, ki mu tole vreme že počasi malce najeda?

Seveda mi je jasno, da tarnam. Ampak ko pogledam vrt in vso zelenjavo, ki se utaplja v vodi, ko gledam travo, ki raste in je ne morem kositi, ker je preveč mokra, in ko namesto da bi kolesaril, sedim v stanovanju in gledam TV, potem vem, da je čas, da lahko tarnam.

Verjetno bi tarnal tudi, če bi bilo zunaj 35 stopinj. Ali pa, če mesec dni ne bi deževalo. Takšna je naša narava, da pač tarnamo in da nam nikoli nič ni prav. Ampak vseeno bi rad tudi kakšen sončen dan med tednom, predvsem pa temperature okoli 25 stopinj, ki bi omogočale preprosto življenje.

Da, o ten, da v tem času ne moreš organizirati piknika ali pa dogodka na prostem, ker bo pač dež, je verjetno vsem jasno. Da sploh ni užtek iti na sladoled, če do njega prideš po lužah, in da je tole vreme takšno, kot smo ga imeli pred leti, aprila. Zjutraj 12 stopinj, kar mi je sicer povsem všeč, ampak če ne bi bilo dežja.

Tako, moral sem potarnati in sedaj upam, da se konča to “monsunsko” obdobje. Aja, za vse tiste ljubitelje dežja, …