dopust na hrvaskem dopust na hrvaskem

Je res na Hrvaškem vse tako drago? Vsak lahko izbere kam bo šel na dopust, kje bo jedel in kje bo pil, kajne?

V teh dneh je kup zgražanja nad cenami hrane, pijače in nastanitev na Hrvaškem. Tako kot vedno. Najprej sem to opazil v medijih, potem na družbenih omrežjih. Da “influensarjev,” ki se jim 17 evrov za štiri kepice sladoleda in tri praline z dodatkom v 5-zvezdičnem hotelu v Opatiji zdi preveč, niti ne omenjam. Mogoče bi morali ti ljudje iti kdaj še malce dlje v tujino. Mene cene na Hrvaškem in niti drugje po svetu več ne presenetijo, ker sem se navadil ljubljanskih cen.

Je res na Hrvaškem vse tako drago? Odvisno od pogleda. Nekdo, ki je navajen dati za pivo v gostilno 2 evra (če to še kje obstaja), se mu bo zdelo 4 evre za pivo na Hrvaškem drago. Nekomu, ki gre enkrat letno na dopust, bo verjetno cena hotela, ki se začne pri 250 evrih, verjetno veliko. Ali pa kepica sladoleda, ki stane 2 evra, se bo marsikomu zdela visoka, če je navajen sladoleda v domačem okolju, po 1,20.

Vsak si po svoji kupni moči organizira počitnice. Nekdo si lahko privošči več, drugi manj. To, da nekdo pričakuje, da bodo cene enake, kot so v “domači vasi,” je pač napačna perspektiva in takšnim bi svetoval obisk kakšnega večjega mesta v svetu. Za občutek. Zagotovo pa Hrvaška ni več tisto, kar je bila v času Jugoslavije, ko so bile cene pri njih res nizke. Vsak posameznik pa ima možnost, da sam izbere, kam bo šel na dopust, predvsem pa koliko je pripravljen za kaj plačati.

Nekdo se bo odločil za Maldive, ker so poceni v tem času. Drug za Turčijo, ker dobiš all inclusive ponudbo za nizek znesek. Tretji bo šel raje v Turčijo. Nekdo pa pač na Hrvaško.

Vedno je vse stvar perspektive. Če bi “influensar” iz prvega dela zapisa kdaj obiskal kakšen 5-zvezdični hotel v tujini, potem se mu cena, ki jo je opazil na ceniku, ne bi zdela visoka. Ravno nasprotno. Za to ceno dobiš v Monte Carlu ravno eno Coca Colo. Z ledom. Pa se nihče ne pritožuje oz. se ne zgraža. Ampak seveda je lažje skočiti na vlak zgražanja, saj to je sedaj “in”.

Kdorkoli malce več potuje po svetu in si tudi kaj privošči, mu je jasno, da se cene razlikujejo med lokacijami. 5-zvezdični hoteli imajo nočitve po 700 in več evrov na noč. In če si pripravljen to plačati, pač plačaš. Temu se reče kapitalizem. Ker socializma več ni.

Pa da ne bom teoretiziral preveč. Mene se cene na Hrvaškem ne zdijo previsoke. Niti se mi ne zdijo cene na mondenih lokacijah po svetu visoke. Pa naj bo to Pariz, Sevilla, Rim, Palermo, Cannes, … Ker sem se navadil cen Ljubljane. Ker me nič več nič ne more presenetiti. Ko je cena piva sredi Ljubljane 580 evra, potem te takšna cena nikjer ne more presenetiti. Niti v Umagu. Ampak če si navajen piva po 2 evra, potem se ti zdi visoka cena.

Sam lahko primerjam cene pizz na Hrvaškem, Španiji in Ljubljani. In ugotovim, da so cene v Ljubljani precej, precej višje kot pa v ostalih dveh državah, ki sem ju obiskal v zadnjih 14-dneh. Da dobim na Hrvaškem pizzo za 9 evrov, medtem ko je v Ljubljani enaka 12 evrov ali pa v Malagi 14 evrov. Pa zato ne skačem v zrak, kako je vse skupaj drago.

Ali pa recimo tuna tataki. V Španiji je bila cena 28 evrova, na Krku je cena 22 evrov. Pa nisem skočil v zrak, kako visoke cene so v Španiji.

Cene so takšne, kot so. Vsak si pa po svojih zmožnostih privošči. To je podobno, kot če bi se ljudje zgražali nad ceno Ferrarija. Pač si kupiš Golfa, če ti je Ferrari predrag. Kot greš na dopust točno tja, kjer imajo pivo po 2 evra in kjer so nastanitve po 80 evrov za noč.

Ampak seevda je lažje skočiti na vlak zgražanja nad cenami na Hrvaški, kot pa ugotoviti, da je težava v nas samih in ne v Hrvaški. Mi smo tisti, ki se odločimo, kam gremo. In če je nekomu 200 evrov za noč v hotelu preveč, pač ne gre v tisti hotel. Simple, kajne?

  1. Bravo. Prava lekcija iz psihologije cen. Se pač “navadiš”, a ne. Nehajte jamrat in si kupite Golfa, alkohol pa tako ali tako škoduje zdravju, tako da pijte raje vodo in telovadite.
    Nič novega v malomeščanskem svetu. Z besedami hrvaških kolegov: “Glupost je neuništiva”.

  2. Ne. Ni se ti treba navaditi. Ravno obratno. Imaš izbiro. In če ti izbira ni všeč, poiščeš alternativo.

    Kje je torej težava? Če jaz verjamem, da je pivo, ki ga prodajam vredno 10 evrov in ga prodam, potem ni težava v meni, ampak v tebi, če ga kupiš.

    Ne idem tamo vise nikada
    Ta su vrata zatvorena
    Za ljude kao sto smo mi
    Nitko vise ne mari

Komentarji so zaprti.