Niso bile modre luči, bili so mediji

Saga okoli ministrice Stojmenove Duh se je včeraj končala. Ponudila je svoj odstop, sprejela objektivno odgovornost in ponosno odkorakala. Premier je sprejel njen odstop in zgodba je končana. Za njen odstop niso bile krive modre luči, krivi so bili mediji, ki so v Sloveniji zgolj in samo podaljšek politike in interesov posameznih strank.

• Ko so v Sloveniji problem prenosni računalniki, niso pa bile Air Pods slušalke v vrednosti 5,1 milijona evrov
• Dominika Švarc Pipan z valjarjem povozila SDjevce / jaz sem na njeni strani
• Države ne vodijo ministri, ampak uradniki na ministrstvih

Zgodba okoli odstopa ministrice je večplastna in v njej se skriva način, kako mediji v spregi s politiko odločajo o usodah ljudi. Ne gre za raziskovalno novinarstvo, ker to, kar se je dogajalo, nima veze s tem, gre pa za dokaz, da je politika vpeta v medije bolj, kot si sami želimo priznati. Seveda je vse odvisno od samih medijev in kdo ima večji interes v danem trenutku.

Če je do sedaj veljalo, da ima desni pol kup medijev, ki pa so vsi skupaj vredni piškavega oreha, je v tem primeru prišlo do preobrata. Ko se je v zadnjih 14 dneh dnevno pojavljala zgodba okoli ministrice, je bilo jasno, da se je nekdo želi znebiti. Zelo močna želja je bila to, saj nebuloz, pod katere so se podpisali novinarji, ni ravno lahko prežvečiti. Ampak za namen diskreditacije je to vse skupaj nepomembno. Ko gre za “našo stvar,” je dovoljeno vse. Tudi očitki novinarja, da na kupljenih računalnikih ni programov. Ker verjetno novinar ni ravno vešč v tej tematiki, mi je bilo vse skupaj na začetku smešno, kasneje pa se je dokazalo, da je to zgolj uvertura v vse skupaj.

Tudi objave medijev o vožnji z modrimi lučmi so bile na tem istem nivoju. Nihče ni preveril zgodbe, čeprav naj bi novinarstvo baziralo ravno na tem, ampak je šlo za “hit and run”. Ko so vsi ostali mediji skočili na zgodbo, je bilo že daleč prepozno, da bi se karkoli še lahko objasnilo. Čeprav stvari niso takšne, kot so jih mediji prikazali. Njim je pač v interesu “kri” in ne resnica. Ko gre za “našo stvar,” je pač dovoljeno vse, tudi takšni načini diskreditacij, ki nimajo veze z ničemer. Vedno lahko novinar zapiše, da je dobil informacije od njegovih virov, ki jih nikoli ne izda.

Ob tem pa pozabljajo, da ministrica ne more nikogar prisiliti, da vozi z modrimi lučmi. Edino, če je ona z “roundhouse kickom” onesposobila voznika, se vsedla na vozniško mesto in z modro lučjo v roki delala prekrške v Avstriji. Seveda je tudi to mogoče. Ko je včeraj prišlo na dan, da se ne sme objaviti posnetek voznika, ki ga je dal za enega izmed medijev, je bilo jasno, da gre za komplot. Predvsem pa je bilo jasno, kako je vse skupaj prišlo v javnost. Kdo je “šef” na ambasadi na Dunaju? Kdo drži vajeti na CVZju? Kdo vodi zunanje ministrstvo. In kmalu vse jasno, kaj se dogaja.

Suma sumarum. Še ena ministrica, ki se je poslovila. Še na zaušnica Golobu, ki se raje ukvarja z instagramom, kot da bi vodil državo in držal obljube. In ob tem se najbolj smeje Janezu, ki samo opazuje je kokice in se čudi, da se mu ni potrebno sploh truditi, da tale vlada ne implodira. Jeap, tukaj smo, ko na položaje pridejo ljudje brez kilometrine in jih lahko vsak vleče za nos, kolikor želi. Pri tem pa mediji oddelajo svoje delo, ker to je tudi njihov namen. Interesi so pač tista stvar, ki jo je potrebno razumeti. Ne poslanstvo novinarja, ampak interesi lastnikov, ki stojiji za novinarji.

Pa srečno, Emilija Stojmenova Duh.