Naslov je seveda zavajanje. Tudi vegansko prehranjevanje lahko povroči debelost, saj je precej odvisno kakšno je to vegansko prehranjevanje. Če iščeš nadomestke za meso, “procesirano” hrano in veganske sladice se kaj hitro lahko zgodi, da bo tehtnica vsakič znova pokala večjo številko. Mit o tem, da je veganska prehrana avtomatično zdrava, izhaja predvsem iz predstave o krožniku, polnem zelenjave, sadja, stročnic in polnovrednih žit. Tehtnica ne bere naših prepričanj, temveč naše navade.
- Veganski meni in brezalkohona vinska spremljava v restavraciji z Michelinovo zvezdico / Pri Lojzetu
- Cap Aureo / Grand Park Hotel, Rovinj / ena Michelinova zvezdica, Jeffrey Vella in njihov veganski meni
- Hiša Denk / Zg. Kungota / ena Michelinova zvezdica, chef Gregor Vračko in njihov veganski meni
- Casa Perbellini 12 Apostoli / Verona / tri Michelinove zvezdice, chef Giancarlo Perbellini in njihov veganski meni
- Grič / Šentjošt nad Horjulom / ena Michelinova zvezdica, chef Luka Košir in njihov veganski meni
Takšna prehrana ima v raziskavah pogosto povezavo z nižjo telesno težo, boljšim metabolizmom in manjšim tveganjem za kronične bolezni. Vendar pa realnost sodobnega prehranskega okolja ni več tako preprosta. Veganstvo danes ni več zgolj način prehranjevanja, temveč tudi industrija, trg in življenjski slog, ki ponuja skoraj neskončno paleto izdelkov, katerih osnovni namen ni zdravje, ampak okus in udobje.
Raziskave s področja prehranske epidemiologije že dlje časa opozarjajo, da ni ključna zgolj oznaka prehranskega vzorca, temveč stopnja predelanosti hrane. Tako imenovana ultra procesirana živila, ki vsebujejo veliko dodanih maščob, sladkorjev, soli in energijsko gostih sestavin, imajo podoben vpliv na telesno težo ne glede na to, ali so živalskega ali rastlinskega izvora. Veganski piškoti ostanejo piškoti. Veganski burger ostane energijsko bogat obrok. Veganski sladoled ima še vedno kalorije, ki jih telo ne ignorira samo zato, ker izdelek ne vsebuje mleka.
Človeško telo deluje po precej preprostih načelih energijskega ravnovesja. Če v telo vnašamo več energije, kot je porabimo, se presežek skladišči. Rastlinski izvor hrane pri tem ne predstavlja nobene posebne izjeme. Oreščki, semena, rastlinska olja in številni nadomestki mesa so lahko zelo kalorični, obenem pa zaradi visoke okusnosti in teksture pogosto spodbujajo večji vnos hrane. Psihološki učinek “zdrave hrane” lahko vodi celo v paradoks, ko posameznik poje več, ker verjame, da izbira nekaj, kar ne more škoditi.
Tudi študije, ki primerjajo različne tipe vegetarijanske in veganske prehrane, kažejo zanimiv vzorec. Posamezniki, ki se prehranjujejo pretežno s polnovrednimi rastlinskimi živili, imajo praviloma nižji indeks telesne mase kot tisti, ki pogosto posegajo po industrijsko pripravljenih veganskih izdelkih. Razlika ni v ideologiji prehrane, temveč v sestavi krožnika.
Pomembno vlogo igra tudi življenjski slog. Veganstvo samo po sebi ne pomeni več gibanja, boljšega spanja ali manj stresa. Če posameznik večino dneva presedi, posega po hitrih obrokih in ima neurejen ritem prehranjevanja, potem oznaka vegansko ne predstavlja zaščitnega dejavnika pred pridobivanjem telesne teže. Zdravje je vedno rezultat širšega konteksta, ne zgolj izbire sestavin.
Zanimivo je, kako pogosto ljudje iščejo enostavne odgovore na kompleksna vprašanja. Ideja, da obstaja prehranski režim, ki samodejno preprečuje debelost, je privlačna, ker obljublja rešitev brez napora. V resnici pa znanost o prehrani vedno znova potrjuje, da univerzalnih bližnjic ni. Kakovost hrane, količina, prehranske navade in življenjski slog so dejavniki, ki jih ni mogoče nadomestiti z etiketo.
Veganska prehrana je lahko izjemno uravnotežena, hranilno bogata in koristna za zdravje, če temelji na polnovrednih živilih in premišljenih odločitvah. Prav tako pa je lahko energijsko pretirana, osiromašena z vlakninami in bogata z dodanimi sladkorji ter maščobami. Razlika med obema pristopoma ni majhna in ima merljive posledice.
Morda bi bilo zato bolj smiselno opustiti vprašanje, ali je neka prehrana sama po sebi zdrava ali redilna, in se raje vprašati, kako in zakaj jemo.
