domov Grič / Šentjošt nad Horjulom / ena Michelinova zvezdica, chef Luka Košir in njihov veganski meni

09/09/2024

Grič / Šentjošt nad Horjulom / ena Michelinova zvezdica, chef Luka Košir in njihov veganski meni

Pred devetimi let, ko sem bil prvič v gostišču Grič chef, Luka Košir še ni imel Michelinove zvezdice. Jaz sem bil takrat vsejed, njegove jedi pa so me navdušile. Ko sem spisal zapis o obisku tega dragulja, je bil marsikdo, ki je poznal Grič, jezen name. Sedaj, devet kasneje, ko ima Luka v Griču že tri leta Michelinovo zvezdico, sem se odločil, da preverim, kakšen meni lahko ponudi za vegane. Za tiste, ki se jim ne da brati naprej. Noro!

Sredi Benetk sem poskusil srečo. Kot že velikokrat poprej. Poklical v restavracijo Grič in povprašal, če imajo mogoče prazno mizo za zvečer. Ker je bil odgovor pritrdilen, sem dodal še drugi del, ki je prav tako pomemben – ampak jaz se prehranjujem vegansko. Ali lahko dobim 7-hodni veganski meni? Čez par minut sem dobil povratni klic in potrdilo.

Kot sem že večkrat zapisal – svojega življenja ne planiram vnaprej in posledično nerad rezerviram mize v Michelinovih restavracijah tedne vnaprej. Če imam srečo jo imam, sicer poskusim kje drugje. Vem sebično in zahteno za chefe v restavracijah. Ampak tako pač funkcioniram. In če dobim košarico, nisem jezen, tudi če mi razložijo, da ne strežejo veganske hrane. Njihova odločitev.

Grič je v tem času lep. Kraj Šentjošt nad Horjulom ponuja razgled na naravo in par sto metrov pod restavracijo, ki je bila nekoč lokalna gostilna in so še pred desetimi leti v njej pekli tudi pizze, je njihov ogromen vrt. Posledično so večino leta samooskrbni z zelenjavo, kar pomeni, da so možnosti za kreiranje veganskih jedi ogromne.

V zadnjih dveh letih so razširili restavracijo in zgradili odprto kuhinjo, kjer lahko gostje opazujejo, kako se pripravljajo njihove jedi. Vse je čisto urejeno in tišina. Ravno nasprotje temu, kar ponavadi vidimo v oddajah, ki prikazujejo vrhunsko kuhanje. Uigrana ekipa je pač ključ do vsega in zanimivo je opazovati, kako se ukvarjajo z detajli, preden pride jed na mizo.

Chef Luka Košir, ki je leta 2021 dobil Michelinovo zvezdico, je bil odsoten. Luka zelo rad eksperimentira, predvsem pa se igra z okusi. Že dolgo časa so njegove jedi čudovite – ne samo okusno in iz odličnih sestavin, ampak tudi na pogled.

Seveda je eden izmed pomembnih faktorjev ob obisku restavracije tudi, kako te sprejmejo in kako si postrežen. In v Griču je bil Luka aka Nacho, ki si je vzel čas in vse razložil. Tako da v bistvu ne gre samo za prehranjevanje, ampak tudi za spoznavanje filozofije in predvsem uvid v določene dele, ki so sicer skriti. Če sem prej omenil, da Luke ni bilo, se to ni niti za trenutek poznalo v celotnem več kot 3 ure dolgem obisku Griča. Ravno nasprotno. Čas je minil prehitro in zanimivo je, da se tujci s taksijem pripeljejo iz Ljubljane do Griča na njihovo hrano.

Sicer pa sem tudi jaz po tujini v podobni situaciji, ko se odločim, da bom šel na neko destinacijo zgolj za to, da bom tam jedel v restavraciji, ki je v Michelinovem vodniku in ponuja vegansko hrano.

Še nekaj o hrani. Kamutov “flatbread” in humus za prvi pozdrav iz kuhinje je bil uvertura v vse nadaljen jedi, ki so bile ne zgolj in samo okusne in pripravljene s filigransko natančnostjo, ampak so bile smiselno umeščene in dekorirane. Ko ti je skoraj žal, da boš pojedel kreacijo, vendar njen vonj premaga to misel in se njen okus v ustih še dopolni z vizualno predstavitvijo.

Kot ponavadi tudi tokrat ne bom opisoval vsake jedi posebej, ker se tudi te spreminjajo glede na letni čas in pozimi zagotovo ne more biti izkušnja za vegana podobna, kot je bila sedaj, ko je dovolj zelenjave. Tudi tofu, ki je bil sicer vkomponiram v eno izmed jedi, mi ni bil moteč. Ravno nasprotno, zelo dober je bil, čeprav imam averzijo. Da o sejtanu, ki ga delajo sami, ne izgubljam besed.

Sicer pa je bil cel meni razvajanje in ko že pričakuješ, da je vsega konec, se še kar nadaljuje. Hrana je spodaj na fotografijah, vendar zagotovo ne zajamejo fotografije vsega, kot je bilo.

Aha. Kaj sem pil? Vzel sem brezalkoholno spremljavo in preizkušal njihove “stvaritve” – od cascare, kombuche, .. Vse, kar pripravljajo sami, ker imajo tudi veliko sadja in se lahko s tem igrajo.

Veganski 7-hodni meni stane 150 evrov. Zagotovo vreden vsakega centa. Upam, da se kmalu spet vidimo!

Ta objava ni plačana ali kako drugače sponzorirana. Je zgolj zapis mojega doživetja s hrano pri njih. Ker smo ljudje med seboj zelo različni, se seveda lahko izkušnja nekoga drugega povsem razlikuje od moje!