Med vožnjo proti Benetkam sem ugotovil, da sem lačen. Odprem Michelinovo aplikacijo in pogledam restavracije z Michelinovimi zvezdicami, ki so okoli moje destinacije. V kraju Oderzo najdem restavracijo Gellius in pokličem. Imajo prosto mizo. Ko jim razložim, da se prehranjujem vegansko, mi povedo, da ne bo težav s tem in mi bodo pripravili 5-hodni degustacijski meni. Vprašam kdaj lahko pridem in odgovor me preseneti – lahko čez pol ure, ko se odpre restavracija za kosila.
- Retroscena / chefa Richard Abou Zaki in Pierpaolo Ferracuti, Porto San Giorgio, Italija / ena Michelinova zvezdica in njihov veganski meni
- Hiša Linhart, Radovljica / chef Uroš Štefelin (Michelinova zvezdica Vila Podvin) in njegov veganski meni
- Restavracija Dam / ena Michelinova zvezdica, chef Uroš Fakuč in njihov veganski meni
- Harry’s Piccolo, Trst / chef Matteo Metullio / restavracija z Michelinovo zvezdico na Piazza Unità d’Italia
- Draga di Lovrana / chef Deni Srdoč / restavracija z Michelinovo zvezdico nad Lovranom
Navdušen nad dejstvom, da mi ni treba 14-dni vnaprej planirati kje in kdaj bom jedel. Še bolj navdušen, da me niso takoj, ko sem omenil vegansko prehranjevanje, odslovili. Prav tako pa presenečen, da restavracija v Italiji lahko pripravi veganski meni brez kompliciranja, ko njihova hrana bazira na živalskih proizvodih. Očitno se časi spreminjajo.
Že pred časom me je par kolegov spraševali kam iti jest v bližini letališča v Benetkah. Namreč, marsikdo gre na letališče “pobrati” koga in ker so zamude del vsakdana postane lačen. Sedaj bom lahko vsakomur predlagal restavracijo Gellius v kraju Oderzo, ki je okoli 40 kilometrov oddaljen od Benetk. V njem ne strežejo zgolj degustacijskih menijev, ampak imajo tudi posamezne “krožnike”. Sam imam navado, da raje vzamem degustacijski krožnik in se prepustim njihovim stvaritvam, ki so verjetno bolj domišljeno povezane kot pa da bi izbral posamezne jedi.
Kraj Oderzo ima okoli 20.000 prebivalcev. Kraj mi je na prvi pogled deloval zelo prijetno. Ogromno zgodovinskih nahajališč, ki so odkrita in na ogled obiskovalcem, velik trg, ki je bil v soboto zjutraj poln Italijanov, ki so glasno nakupovali na tržnici in par korako stran restavracija z Michelinovo zvezdico Gellius in zraven tudi istoimenski bistro in bar.
Restravracija je zanimiva iz arhitekturnega vidika, saj ponuja vpogled v zgodovinsko nahajališče, ki je na ogled v spodnjem delu restavracij. Prijetno osebje, ki tekoče govori angleški jezik pa poskrbi, da se počutiš odlično v restavraciji in z veseljem prisluhne in prenese komentarje naprej v kuhinjo.
Namesto, da razlagam o okusih hrane, ki sem jih dobil na mizo, bom naredil zgolj povzetek.
Radič je lahko odličen dodatek vsaki hrani, saj sem odkril, da se lahko pripravi na veliko načinov. Zanimivo kombiniranje cikorije, ki je prav tako nisem navajen v naši prehrani. Italijani znajo pripraviti riž, da ni razkuhan kot je to v navadi v slovenski prehrani – in dodajo nanj jabolko in hruško. Tudi zelje, pripravljeno kot pita je lahko odlično, če zraven dodaš še kup ostalih okusov in vsemu temu dodaš še črni riž. Da o pred desertu niti ne izgubljam besed – najprej sem mislis, da je poširano jajce, je pa bil mandarinin sok in pa rastlinska smeta z dodatkom kaper. In za konec še vrhunska čokoladna krema s kavo in pasijonko.
Veganski 5-hodni meni stane 95 evrov. Mene je navdušil in zagotovo se bom ob vračanju iz Benetk ustavil pri njih!
Ta objava ni plačana, ali kako drugače sponzorirana. Je zgolj zapis mojega doživetja s hrano pri njih. Ker smo ljudje med seboj zelo različni, se seveda lahko izkušnja nekoga drugega povsem razlikuje od moje!
