Leta in leta smo poslušali mantro, da sta za prometne nesreče na slovenskih cestah kriva predvsem alkohol in previsoka hitrost. V hitrost se tokrat ne bom vtikal, saj je to tema za kakšen drug zapis. Sem pa preveril podatke o prometnih nesrečah, ki so jih povzročili alkoholizirani vozniki. Ne za zadnje leto ali dve, ampak za zadnjih 20 let. Kajti sedaj s pomočji AIja so takšni podatki precej lažje dostopni, predvsem pa jih je lažje analizirati. Številke so precej zgovorne.
- Prometna nesreča na avtocesti, večurno zaprtje avtoceste in obnašanje ljudi
- Trije mrtvi v nesreči na obvoznici / kdaj bo vlada zamenjala upravo Darsa?
- 2.864.311 evrov je strošek posledic prometne nesreče s smrtnim izidom v Sloveniji
Leta 2006 se je na slovenskih cestah zgodilo 31.569 prometnih nesreč. Kar 3.524 oziroma 11,2 odstotka vseh nesreč so povzročili alkoholizirani udeleženci. V teh nesrečah je umrlo 108 ljudi, 2.260 pa jih je bilo poškodovanih.
Leta 2025 se je zgodilo 20.824 prometnih nesreč. Po zadnjih začasnih podatkih AVP so alkoholizirani vozniki povzročili 1.538 nesreč oziroma 7,39 odstotka vseh. V teh nesrečah je umrlo 28 ljudi, 148 jih je bilo hudo in 571 lažje poškodovanih. Skupaj torej 719 poškodovanih.
Posledično to pomeni, da se je v 20 letih skupno število prometnih nesreč zmanjšalo za približno 34 odstotkov. Število nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani vozniki, pa se je zmanjšalo za več kot 56 odstotkov. Število umrlih v alkoholnih prometnih nesrečah se je zmanjšalo s 108 na 28 oziroma za 74 odstotkov. Število poškodovanih je padlo z 2.260 na 719 oziroma za več kot 68 odstotkov. Delež alkoholnih nesreč med vsemi prometnimi nesrečami pa se je zmanjšal z 11,2 na 7,4 odstotka.
To ni majhna sprememba. To je zelo jasen dolgoročni trend. Toda ali je manj alkoholnih prometnih nesreč posledica tega, da Slovenci spijemo oziroma kupimo manj alkohola? Odgovor ni tako preprost, kot bi si želeli.
Za celotno obdobje nimamo ene same popolnoma primerljive zbirke podatkov o prodaji alkohola. Leta 2006 je registrirana poraba znašala 12,2 litra čistega alkohola na prebivalca, starega 15 let ali več. Leta 2024 je znašala 10,4 litra. To pomeni zmanjšanje za približno 15 odstotkov.
Poraba alkohola ni padala enakomerno skozi leta, posledično ne moremo preprosto zapisati, da je 15-odstotni upad registrirane porabe alkohola povzročil 56-odstotni upad alkoholnih prometnih nesreč. Med podatkoma obstaja povezava, vendar sama korelacija še ni dokaz vzroka. Če bi bila manjša poraba alkohola edini razlog, bi morali obe krivulji padati približno enako. Pa ne. Število alkoholnih nesreč se je zmanjšalo skoraj štirikrat bolj kot registrirana poraba alkohola.
Razloge je zato treba iskati tudi drugje. Med drugim so postali avtomobili varnejši in verjetno tudi v tem, da danes vse več ljudi razume, da se po uživanju alkohola ne sede za volan. Morda k temu prispevajo tudi taksiji, organizirani prevozi in dejstvo, da je postala vožnja pod vplivom alkohola družbeno precej manj sprejemljiva, kot je bila nekoč.
Da ne bo pomote. Sam alkohola ne pijem in se mi zdi vožnja pod njegovim vplivom povsem nesprejemljiva. Tudi 28 mrtvih v enem letu je 28 mrtvih preveč. Alkohol ostaja pomemben dejavnik najhujših prometnih nesreč in ga nima smisla relativizirati.
Toda prav tako nima smisla, da ob vsaki slabi prometni statistiki znova poslušamo samo o hitrosti, alkoholu in voznikih. Kot da v prometnem sistemu ne obstaja nič drugega. Cestna infrastruktura je pomemben element prometne varnosti. Tega si nisem izmislil jaz, ampak je zapisano tudi v državnih dokumentih. AVP je prav zaradi tega začela posebej raziskovati dejavnike prometnih nesreč, povezane s cestno infrastrukturo, saj običajni podatek o glavnem vzroku ne pokaže nujno vseh okoliščin, ki so vplivale na nastanek nesreče ali težo poškodb.
Tudi Policija je ob predstavitvi podatkov za leto 2025 med možnimi dejavniki slabše poletne prometne varnosti omenila večjo obremenjenost cest, številna cestna dela, gnečo, vročinske valove in hitre temperaturne spremembe. Torej vendarle ni vedno vse samo alkohol in težka noga voznika.
Mogoče je čas, da začnemo govoriti tudi o slabo vzdrževanih cestah, neustrezni signalizaciji, nevarnih križiščih, nepreglednih odsekih, udarnih jamah, večnih cestnih zaporah in upravljavcih cest. Ne kot o edinih krivcih, ampak kot o delu sistema, ki mora prevzeti svoj del odgovornosti.
Voznik mora hitrost prilagoditi razmeram. Vedno. Toda tudi cesta mora biti zasnovana, vzdrževana in označena tako, da človeška napaka ne povzroči smrti.
Podatki kažejo, da je alkoholnih prometnih nesreč bistveno manj kot pred 20 leti. Kažejo tudi, da pijemo nekoliko manj alkohola, vendar ne toliko manj, da bi s tem lahko pojasnili celoten upad nesreč. Očitno so se spremenile predvsem naše navade, nadzor in odnos do vožnje pod vplivom alkohola. In to je dobra novica.
Slaba novica pa je, da bodo odgovorni verjetno še naprej iskali predvsem krivca za volanom. Ker je veliko lažje pokazati s prstom na voznika kot priznati, da je za prometno varnost odgovoren celoten sistem. Tudi tisti, ki ceste načrtujejo, obnavljajo, vzdržujejo in zapirajo. Če jih sploh vzdržujejo!
