Garmin Cirqa, pametni »pašček«, ima med vsemi ostalimi funkcijami tudi eno, ki meri stres osebe, ki ga nosi. Ker sem veliko na avtocestah in opažam, da je vožnja po naših avtocestah precej velik povzročitelj stresa, sem se odločil narediti primerjavo vožnje Izlake – Fernetiči in Fernetiči – Benetke. Gre za približno enako razdaljo, vendar se tokrat ne bom dotikal časa, potrebnega za vožnjo v Sloveniji in Italiji, ampak se bom osredotočil na stres, ki ga promet povzroča vozniku. No, konkretno meni, ker mogoče so ostali ljudje v vozilih povsem hladni.
- Garmin Cirqa / zakaj sem se odločil za pametni “pašček” in ali je bila odločitev dobra?
- Test Tesla supervised FSD na slovenski avtocesti in v zastojih / lahko FSD reši Vrtovca?
- Prometna nesreča na avtocesti, večurno zaprtje avtoceste in obnašanje ljudi
Odločil sem se, da bom vozil po predpisih, kar pomeni, da ob omejitvi 100 km/h peljem 100 km/h, kjer je delovna zapora in omejitev 60 km/h, peljem 60 km/h in tako naprej. Vožnja je bila opravljena s Teslo, ampak takrat, ko sem testiral, še ni bilo FSD-ja, ki bi mi verjetno prihranil precej stresa. Verjetno bi moral test ponoviti večkrat, da bi dobil povsem primerljive rezultate, vendar jih bom vseeno interpretiral po tem, kar mi je pokazal pametni »pašček«.
Vožnja po slovenskih cestah je stresna. Zelo stresna. In tokrat tega ne pišem zgolj na podlagi občutka, ampak mi je nekaj podobnega pokazal tudi Garmin. Ko pogledam graf stresa, je razlika precej očitna. Na slovenskem delu poti prevladuje oranžna barva, vrednosti stresa so precej pogosto med 30 in 50, večkrat skočijo tudi čez 50. Ko pridem čez Fernetiče in nadaljujem proti Benetkam, se graf precej spremeni. Začne prevladovati modra barva, vrednosti so večinoma pod 25, le tu in tam se pojavi kakšen krajši skok.
Seveda to ni znanstvena raziskava in iz enega testa ne bom trdil, da je vožnja po slovenskih avtocestah objektivno bolj stresna od vožnje po italijanskih. Garmin tudi ne ve, da se mi je nekdo ravnokar prilepil na zadnji odbijač ali da me nekdo prehiteva po desni. Meri odziv telesa, na katerega lahko vpliva marsikaj. Ampak pri tej primerjavi sem bil isti jaz, v istem avtomobilu, istega dne in praktično brez prekinitve. Spremenilo se je predvsem okolje okoli mene. Prav tu je zame bistvo celotne zgodbe.
Če po slovenski avtocesti voziš po omejitvah, imaš precej pogosto občutek, da delaš nekaj narobe. Ko je omejitev 100 km/h in voziš 100 km/h, se bo prej ali slej za teboj pojavil nekdo, ki ti bo z vožnjo nekaj metrov od zadnjega odbijača dal jasno vedeti, da bi moral voziti hitreje. Če je v delovni zapori omejitev 60 km/h in voziš 60, boš zelo hitro dobil občutek, da si postal ovira v prometu. Če k temu prištejem količino prometa, preozka vozišča v delovnih zaporah, da ljudje ne razumejo da obstajajo prometni predpisi, potem je jasno, da se človek ne more sprostiti in uživati v vožnji. V bistvu voziš pod stresom.
Potem prideš čez mejo v Italijo in promet ne izgine. Tudi Italijani ne vozijo počasi, tudi tam prehitevajo, menjajo pasove in imajo svoje posebnosti. Toda vožnja je precej bolj sproščena. Hitrejši voznik te prehiti in gre naprej. Promet ima nek svoj ritem in predvsem nimaš ves čas občutka, da si vsem v napoto. Mogoče tudi za to, ker v Italiji je potrebno plačati cestnino in je vožnja po regionalnih cestah bolj stresna kot pa vožnja po avtocesti.
Ko sem kasneje pogledal Garminov graf, me je presenetilo predvsem to, kako jasno je bila vidna razlika med obema deloma poti. V Sloveniji precej oranžne barve, v Italiji precej modre. In čeprav sem sam ves čas počel isto stvar, držal volan in vozil po predpisih, je bilo moje telo očitno precej drugačnega mnenja o prometu okoli mene.
Mogoče je največja težava slovenskih avtocest ravno v tem, da vozimo drug proti drugemu in ne drug z drugim. Da je avto pred nami ovira, ki jo je treba čim prej premagati, in ne zgolj nekdo, ki gre tako kot mi proti svojemu cilju. Glede na to, da država ne stori ničesar, da bi se karkoli spremenilo, bomo očitno morali to spremeniti vozniki sami. Ali pa bomo izgubljali čas v zastojih in si povzročali stres, ki ima pomembno vlogo pri razvoju in napredovanju številnih zdravstvenih težav.
