Bolj si glasen na družbenih omrežjih, bolj napadaš politične nasprotnike in bolj zvesto zagovarjaš Janeza, več možnosti imaš, da te ob prihodu SdS na ablast čaka dobra služba. Vsaj takšen vtis sem dobil ob pogledu na kadrovske odločitve zadnjih mesecev. Kar nekaj tistih, ki so bili pred volitvami najbolj glasni na tviterju, se je po volitvah znašlo na precej zanimivih položajih v državni upravi.
- Slovenija po vzoru Srbije potrebuje ocisti.net za razkritje hujskaških trolov
- Levi pol, dovolj je besedičenja. Začnite delati!
- Tea Košir in služba brez razpisa. Zakonitost in politična higiena nista nujno ista stvar
To ni nič novega. Podoben vzorec smo lahko spremljali že ob prejšnjih Janezovih vladah. Politična zvestoba se očitno lahko precej dobro obrestuje. Ni treba niti kandidirati na volitvah. Dovolj je, da si dovolj glasen, dovolj vztrajen in predvsem na pravi strani. Predvsem pa da žališ, ponižuješ in potvarjaš informacije.
Na levem polu je zgodba precej drugačna. Vsaj sam imam takšne izkušnje. Ljudje, ki na družbenih omrežjih zagovarjajo stališča levih strank, so večinoma prepuščeni sami sebi. Ko jih napadajo, žalijo, jim grozijo ali jih poskušajo diskreditirati, se politiki le redko oglasijo in jim stopijo v bran. Kot da ti ljudje ne obstajajo. Kot da je njihova podpora samoumevna.
Na desni strani vidimo nekaj povsem drugega. Ko je kdo od njihovih podpornikov tarča kritik, mu v bran stopijo tudi politiki. Delijo njegove objave, ga javno podprejo in mu pomagajo povečati prepoznavnost. Ko pridejo na ablast, pa nekateri od teh ljudi dobijo še plačane državne službe, čeprav niso dorasli nalogom, ki jih dobijo. Ampak to je nepomembno, saj so njihovi zvesti vojščaki.
Seveda ni vsaka zaposlitev politična nagrada in tudi na levem polu poznamo politično kadrovanje. Toda razlika, ki jo opažam, je predvsem v odnosu do lastnih podpornikov. SdS razume, da je treba za svoje ljudi poskrbeti. Ne samo pred volitvami, ampak tudi po njih. Na levem polu pa očitno še vedno verjamejo, da bodo ljudje sami od sebe, brez podpore in brez kakršnekoli solidarnosti, vedno znova stopali v bran njihovim politikam.
Potem se čudijo, zakaj je desni pol na družbenih omrežjih tako organiziran, glasen in vztrajen. Mogoče je odgovor precej preprost. Eni vedo, da jim bo nekdo kril hrbet. Drugi pa vedo, da bodo ostali sami, predvsem pa jim ne bo nihče uredil dobro plačane službe.