AI Cluetrain Manifesto je sodoben odziv na The Cluetrain Manifesto, ki so ga leta 1999 na spletu objavili Rick Levine, Christopher Locke, Doc Searls in David Weinberger. Njegovih 95 tez je izhajalo iz preproste ideje: omreženi trgi so človeški pogovori, ne publike, segmenti ali korporativni komunikacijski kanali.

• Cluetrain New Clues – Cluetrain Manifesto
• Zakaj Roni in zakaj had?

Četrt stoletja pozneje se splet ponovno spreminja. Iskanje postaja odgovor. Ljudje se pogovarjajo z jezikovnimi modeli. Agenti začenjajo komunicirati z agenti. Vsebino je mogoče proizvajati v industrijskem obsegu, medtem ko pristnost, pozornost, zaupanje in človeška izkušnja postajajo vrednejši prav zato, ker jih je težje proizvesti.

Teh 95 novih tez ni zamenjava za originalni manifest in projekt ni povezan z njegovimi avtorji. Je poskus postaviti podobno neprijetno vprašanje v drugem tehnološkem trenutku: ko v pogovor vstopijo stroji, kako poskrbimo, da iz njega ne izginejo ljudje?

Trgi so še vedno pogovori. Vprašanje je samo, kdo se v resnici pogovarja. Internet naj bi povezal ljudi. Nekako nam je uspelo povezati bote z boti.

AI Cluetrain Manifesto

1. Internet postaja pogovor s stroji.
2. Stroji so se naučili našega jezika, preden smo se mi naučili, kaj jih sploh vprašati.
3. AI ne razume sveta. Razume naše opise sveta.
4. Samozavesten odgovor ni isto kot resničen odgovor.
5. Tekoč govor ni inteligenca.
6. Obseg ni modrost.
7. Napovedovanje ni razumevanje.
8. Avtomatizacija ne odpravi odgovornosti.
9. Nekje za strojem je vedno človek.
10. In običajno še nekdo, ki vse skupaj plačuje.
11. AI bo ustvaril več besed, kot jih bo človeštvo kadarkoli lahko prebralo.
12. Problem ni več ustvarjanje informacij. Problem je odločanje, kaj si zasluži pozornost.
13. Pozornost postaja vrednejša od informacije.
14. Ko je mogoče ustvariti vse, postane pristnost redka.
15. Redkost ustvarja vrednost. Človeški glas bo postal redek.
16. Popoln jezik postaja sumljiv jezik.
17. Tipkarske napake bodo morda kmalu dokaz življenja.
18. Splet je nekoč nagrajeval objavljanje. AI nagrajuje citiranost.
19. SEO je želel klike. AI želi odgovore.
20. AEO, GEO in katerakoli kratica pride naslednja ne bodo rešili slabe vsebine.
21. Pisanje za algoritme na koncu povzroči, da vse zveni enako.
22. Ko vsi optimizirajo za stroje, ljudi neha zanimati.
23. Najboljša optimizacija bo morda spet to, da imaš kaj povedati.
24. Izvirne misli ne moreš ustvariti s tlačenjem ključnih besed.
25. AI lahko posnema glas. Ne more živeti življenja.
26. Izkušnja ostaja trmasto človeška.
27. Stroj lahko opiše strto srce. Nikogar pa ne more pogrešati.
28. Stroj lahko opisuje lakoto, ne da bi bil kadarkoli lačen.
29. Ta razlika šteje.
30. Splet se polni z vsebino, ki je nihče ni želel napisati za ljudi, ki je nikoli niso želeli prebrati.
31. Objaviti zato, ker lahko, ni isto kot objaviti zato, ker je vredno.
32. Poceni vsebina postaja neskončno poceni.
33. Neskončna količina vsebine ustvarja končno količino potrpljenja.
34. AI slop ni tehnološki problem. Je problem spodbud.
35. Platforme so zahtevale engagement. Stroji so jim ga dali v industrijskem obsegu.
36. Pazi, kaj optimiziraš.
37. Metrike izgubijo pomen, ko jih lahko proizvajajo stroji.
38. Sledilce lahko generiraš. Zaupanja ne moreš.
39. Obisk lahko kupiš. Kredibilnosti ne moreš.
40. Doseg ni odnos.
41. Engagement ni naklonjenost.
42. Viralnost ni pomembnost.
43. Priljubljenost ni resnica.
44. Konsenz, ki ga ustvarijo stroji, je še vedno proizveden konsenz.
45. Teorija mrtvega interneta je bila bolj zabavna, preden so jo podjetja začela uresničevati.
46. Boti, ki se pogovarjajo z boti, niso skupnost.
47. AI agent, ki kupuje od drugega AI agenta, še vedno zapravlja denar nekoga.
48. Delegiranje zahteva zaupanje. Avtonomija ga zahteva še več.
49. Udobje vedno nekomu izstavi račun.
50. Če AI odloča namesto tebe, bi moral vedeti, čigavi interesi so oblikovali to odločitev.
51. Priporočilni sistemi so mnenja, preoblečena v matematiko.
52. Algoritmi niso nevtralni samo zato, ker vsebujejo številke.
53. Učni podatki vsebujejo zgodovino, predsodke, genialnost, neumnost in nas.
54. AI je podedoval internet. To bi moralo skrbeti internet.
55. Smeti noter. Samozavest ven.
56. Citiranost postaja oblika moči.
57. Odsotnost iz strojnega znanja bo kmalu podobna odsotnosti s spleta.
58. Če stroji posredujejo znanje, tisti, ki oblikuje stroje, oblikuje tudi resničnost.
59. Nekoč smo se bali vratarjev. Zdaj nam vratar odgovarja.
60. Iskalnik nam je pokazal deset povezav. AI nam poda en stavek.
61. Ta stavek ima ogromno moč.
62. Viri so pomembnejši prav takrat, ko jih uporabniki vidijo manj.
63. Transparentnost ni opomba pod črto.
64. AI je tako rekel ni argument.
65. Tudi algoritem je odločil ni argument.
66. Ljudje smo zgradili te sisteme. Ljudje jih lahko tudi postavimo pod vprašaj.
67. Pravica vprašati zakaj postaja pomembnejša z rastjo avtomatizacije.
68. Pomembna je tudi pravica reči ne.
69. Vse ne potrebuje AI-ja.
70. Če slabemu izdelku dodaš AI, dobiš slab izdelek z AI-jem.
71. Klepetalnik ni strategija.
72. Gumb z napisom AI ni inovacija.
73. Če vse poimenujemo AI, izraz na koncu ne pomeni ničesar.
74. Umetna inteligenca je ustvarila presenetljivo veliko umetnega marketinga.
75. Podjetja, ki pravijo AI-first, naj najprej razložijo problem.
76. Tehnologija naj rešuje probleme, ne upravičuje pitch deckov.
77. Prihodnost ne potrebuje še enega AI wrapperja.
78. Včasih je baza podatkov še vedno samo baza podatkov.
79. Včasih je dovolj en if stavek.
80. Včasih je človek boljši API.
81. AI bi moral odstranjevati dolgočasno delo, ne smiselnega dela.
82. Produktivnost se ne meri s številom ustvarjenih besed.
83. Hitrost ne izboljša slabe odločitve. Samo prej jo dostavi.
84. Avtomatizacija neumnosti proizvaja neumnosti hitreje.
85. Učinkovitost brez namena je samo pospeševanje.
86. Ljudje bomo AI uporabili, da postanemo bolj človeški ali manj človeški. Ta odločitev ostaja naša.
87. Najdragocenejša veščina bo morda vedeti, kdaj stroja ne vprašati.
88. Razmišljanje je počasnejše od generiranja. Vseeno razmišljaj.
89. Dvom je funkcija, ne napaka.
90. Radovednost mora preživeti udobje.
91. Ustvarjalnost se začne tam, kjer se autocomplete konča.
92. Internet prihodnosti bo vseboval več strojev. Ne sme vsebovati manj ljudi.
93. Ne potrebujemo strojev, ki zvenijo bolj človeško. Potrebujemo ljudi, ki nehajo zveneti kot stroji.
94. Trgi so še vedno pogovori. Vprašanje je samo, kdo se v resnici pogovarja.
95. Internet je naš samo toliko časa, dokler se obnašamo, kot da je res naš.

To ni anti-AI nostalgija. Ni pritoževanje nad prihodnostjo in ni marketinški trik. Gre za manifest v človeškem merilu o jeziku, zaupanju, avtorstvu, pozornosti in odgovornosti v spletu, ki ga vse bolj oblikuje strojno generiran govor.

Vir: https://www.had.si/cluetrain/

Objava AI Cluetrain Manifesto / 95 tez za internet po AI-ju originalno objavljena na had blog.

Pred dnevi sem pisal o Marku Plahuti, ki ga marsikdo pozna pod imenom Virostatiq. O človeku, ki se je lotil analize slovenskih avtocest in s konkretnimi podatki pokazal, zakaj imamo takšne težave z zastoji. Tokrat pa me je presenetil z nečim povsem drugim. Z orodjem bloki.si, ki omogoča raziskovanje slovenskega nepremičninskega trga s pomočjo umetne inteligence.

• Jaz pizdim čez Dars, Marko Plahuta pa je zbral podatke in pokazal realno stanje
• Koliko Slovenijo stanejo zastoji? Več kot 2 milijona evrov na dan
• V Tesli sem se prepiral z Grokom in na koncu dobil brezplačno analizo

Ne, ne gre za še en nepremičninski portal, kjer so stanovanja vredna toliko, kolikor si je prodajalec zamislil ob jutranji kavi. Gre za orodje, ki poveže podatke iz slovenskih javnih registrov in omogoča, da do njih prideš s povsem običajnimi vprašanji. Za vsak slučaj je pripravil nešteto primerov, kjer vam odgovori na vaša vprašanja, ki si jih niste niti še zastavili – bloki.si/analize

Recimo, da kupuješ stanovanje v Ljubljani. Najdeš oglas za 60 kvadratnih metrov veliko stanovanje, za katero prodajalec zahteva 350.000 evrov. Je cena realna? Koliko so dejansko plačali kupci podobnih stanovanj v okolici? Kdaj je bila stavba zgrajena? Je bila obnovljena? Kakšna je okolica? Je nepremičnina na poplavnem območju? Vse to so vprašanja, na katera lahko odgovori bloki.si. In kar je najbolj zanimivo, ni treba poznati nobenih registrov, iskati podatkov po različnih državnih portalih ali razumeti zapletenih preglednic.

Orodje namreč povežeš s ChatGPT ali Claudom in mu preprosto zastaviš vprašanje. Umetna inteligenca poišče ustrezne podatke v registrih, kot so GURS, evidenca trga nepremičnin, AJPES in drugi, ter jih predstavi v razumljivi obliki.

Še bolj zanimivo je, da lahko v pogovor prilepiš nepremičninski oglas brez naslova in orodje poskuša ugotoviti, za katero nepremičnino gre. Ja, dobiš tudi naslov nepremičnine, kar precej olajša vse skupaj in te lahko odvrne od nakupa, čeprav je oglas napisan tako dobro, da si pripravljen takoj plačati za nepremično. Nato lahko preveriš njeno zgodovino, primerljive prodaje in ocenjeno vrednost. Seveda pod pogojem, da je v javnih evidencah dovolj podatkov.

Še ena pomembna razlika je v primerjavi z marsikaterim AI orodjem. bloki.si zna tudi priznati, da nečesa ne ve. Če podatka ni v registru, to pove. Če je za zanesljivo oceno premalo primerljivih prodaj, na to opozori. Če gre samo za oceno vrednosti, je ne predstavlja kot dejansko prodajno ceno. To so precej pomembne informacije, vsaj pri nepremičninah, kjer lahko napačna informacija pomeni nekaj deset tisoč evrov razlike.

Orodje pa ni namenjeno zgolj kupcem stanovanj. Uporabljajo ga lahko tudi nepremičninski posredniki, cenilci, novinarji in vsi, ki jih zanima, kaj se dogaja na slovenskem nepremičninskem trgu. Od gibanja cen in najemnin do gradbenih dovoljenj, prostorskih načrtov in podatkov o stavbah.

Na strani bloki.si/primeri je Marko pripravil konkretne primere uporabe, ki precej bolje kot kakršnakoli tehnična razlaga pokažejo, kaj vse je mogoče narediti. Do konca leta 2026 je dostop pro brezplačen oz. ima vsak na voljo 50.000 kreditov. In pri Marku je jasno koliko kreditov gre za kakšno poizvedbo.

Kar me pri vsem skupaj najbolj navdušuje, ni zgolj umetna inteligenca. Te je danes že povsod dovolj. Navdušuje me dejstvo, da je nekdo vzel javno dostopne podatke, ki jih država zbira že leta, jih povezal in iz njih naredil nekaj, kar je dejansko uporabno za običajnega človeka. To je zame bolj smiselna uporaba umetne inteligence kot generiranje neštetih slik in besedil brez posebne vrednosti.

Očitno imamo v Sloveniji ljudi, ki razumejo, da podatki niso namenjeni zgolj temu, da nekje obstajajo, ampak temu, da jih znamo uporabiti. Marko, hvala. Najprej za analizo Darsa, zdaj še za bloki.si. Predvsem pa za dokaz, da se da iz podatkov narediti nekaj koristnega, če imaš znanje, voljo in dovolj radovednosti.

Priporočam, da preizkusite bloki.si. Sploh če kupujete, prodajate ali samo razmišljate o nepremičnini. Morda boste izvedeli precej več, kot vam je povedal nepremičninski oglas.

p.s.: tudi vrednost vaše nepremičnine vam poda. Seveda sem moral preveriti vse in bil pozitivno presenečen nad vrednostmi. Dobra naložba. Upam, da razširi tole še na Hrvaško.

Objava bloki.si, AI orodje za raziskavo trga nepremičnin / Marko Plahuta, hvala originalno objavljena na had blog.

AI vam verjetno ne bo vzel službe. Veliko bolj verjetno je, da vam jo bo vzel nekdo, ki ga zna uporabljati. To se mi zdi precej bolj realen pogled na vse, kar se trenutno dogaja okoli umetne inteligence. Ne gre namreč več za vprašanje, ali bo AI ostal z nami, niti za to, ali gre samo za še en tehnološki balon, ki bo čez nekaj let počil. Umetna inteligenca je tukaj in počasi postaja nekaj povsem običajnega, podobno kot je nekoč postal internet, kasneje pametni telefon, kripto, itd ..

• Vsebina, ki jo je ustvarila umetna inteligenca
• Mediji, vas res ni nič sram?
• 21 let že obstaja had.si blog in jaz še vedno uživam pri pisanju

Seveda lahko še vedno zamahnemo z roko in rečemo, da ChatGPT halucinira, da so AI besedila prepoznavna na kilometer in da človeka pač ne more nadomestiti noben algoritem. Vse to je lahko celo res. Ampak pri tem spregledamo bistvo. Ne tekmujemo z umetno inteligenco. Tekmujemo z ljudmi, ki jo znajo uporabiti bolje od nas.

Nekdo, ki je prej za neko nalogo potreboval dve uri, jo danes morda opravi v dvajsetih minutah. Ne zato, ker bi postal čez noč desetkrat pametnejši, ampak zato, ker si zna pomagati z orodjem, ki mu prihrani rutinsko delo in mu pusti več časa za razmišljanje. Če nekdo v istem času naredi več, hitreje pride do informacij in zna iz njih izvleči več, potem postane precej nepomembno, koliko let izkušenj imamo mi.

To ne pomeni, da moramo AI slepo zaupati. Ravno nasprotno. Več kot ga uporabljamo, bolj pomembno postaja naše lastno znanje, saj moramo znati ločiti dober odgovor od neumnosti. Toda zavračanje umetne inteligence samo zato, ker smo do zdaj povsem dobro shajali brez nje, je približno tako smiselno, kot bi pred dvajsetimi leti razlagali, da interneta ne potrebujemo, ker imamo telefon in faks.

Verjetno je največja zmota tega trenutka prepričanje, da imamo še dovolj časa. Da bomo AI pogledali čez leto ali dve, ko bo vse skupaj bolj zrelo in ko bomo videli, kam se stvari razvijejo. Takrat bodo nekateri že dve leti pred nami. Prav zato danes stavek “kdor ne gre s časom, s časom gre” zveni precej manj kot pregovor in precej bolj kot opozorilo.

Objava Kdor ne gre s časom, s časom gre in umetna inteligenca vam ne bo ukradla službe originalno objavljena na had blog.

Vse več vsebin na spletu danes ustvarja umetna inteligenca. Čeprav se je to zdelo še pred nekaj leti kot nekaj iz znanstvenofantastičnih filmov, smo danes prišli do točke, ko človek napiše nekaj stavkov, jih vrže v ChatGPT in napiše “naredi tekst bolj profesionalen” in že čez nekaj sekund dobi tekst, ki je videti, kot da ga je napisal nekdo, ki se s pisanjem ukvarja že od rojstva. Problem ni v umetni inteligenci. Problem je v človeku, ki tako ustvarjenega teksta pogosto niti ne prebere. To se mi zdi ena bolj bizarnih posledic časa, v katerem živimo. Človek ima na voljo orodje, ki mu lahko pomaga pri pisanju, razmišljanju in urejanju vsebine, vendar ga začne uporabljati tako, da mu prepusti celotno delo. Še bolj zanimivo je, da potem rezultat brez kakršnegakoli preverjanja objavi na spletu, kot da je vsebino dejansko ustvaril sam.

• Svet postaja generičen AI produkt
• Ko plakate za veselice ustvarja umetna inteligenca
• Tudi vaša elektronska sporočila piše AI?
• Umetna inteligenca lahko sleče vaša oblačila

Tukaj se začne kazati razlika med vsebino, ki jo je napisal človek in vsebino, ki jo je ustvarila umetna inteligenca. Ne vedno, ampak vse pogosteje. Človeško pisanje ima namreč svoje napake in posebnosti. Ko nekdo piše iz lastne izkušnje, se to običajno vidi. Lahko napiše predolg stavek, uporabi besedo, ki jo uporablja samo on, ali pa v tekst vključi nekaj, česar umetna inteligenca ne more vedeti.

Prav zaradi teh malih stvari ima tekst osebnost. Pri vsebini, ki nastane samo s pritiskom na gumb, je vse skupaj pogosto preveč popolno. Stavki so lepo sestavljeni, misli so urejene, uvod lepo pripelje do teme, zaključek na koncu še enkrat pove tisto, kar smo že prebrali. Vse je slovnično pravilno in na prvi pogled celo zelo profesionalno.

Ampak pogosto manjka najpomembnejši del. Človeški faktor. Manjka nekdo, ki bi za napisanim dejansko stal. Zato lahko danes na spletu prebereš tekst, ki je videti odlično, vendar se po nekaj odstavkih začneš spraševati, ali ima avtor sploh kakšno mnenje o temi, o kateri piše. Vse je nevtralno, previdno in varno. Nič ni zares narobe, hkrati pa ničesar zares ne pove..

To je verjetno ena večjih nevarnosti množične uporabe umetne inteligence pri ustvarjanju vsebin. Ne bomo dobili nujno slabše vsebine. Dobili bomo ogromno vsebine, ki bo videti dobra, vendar bo med seboj neverjetno podobna. Internet bo poln pravilno napisanih tekstov, ki jih nihče zares ne bo želel prebrati.

Še posebej zanimivo je, kako hitro se takšna vsebina širi na družbena omrežja. Danes lahko opaziš objavo, pri kateri je že po nekaj stavkih jasno, da je oseba ni napisala sama. Ne zato, ker bi bila slaba, ampak ravno zato, ker je tako generična in predvsem je vsebina nevtralna.

Ko nekaj napiše človek, ima za tem običajno razlog. Nekaj se mu je zgodilo, nekaj ga je razjezilo, nekaj ga je navdušilo ali pa ima preprosto potrebo, da svoje razmišljanje spravi iz glave na “papir”. Zato so lahko tudi slabi teksti zanimivi. Lahko so slovnično napačni, predolgi, nerodni ali popolnoma subjektivni, vendar imajo nekaj svojega. Pri umetni inteligenci pa dobiš popoln tekst brez duše.

Seveda lahko umetni inteligenci naročiš, naj piše bolj osebno. Lahko ji poveš, naj bo bolj čustvena, bolj cinična, bolj sproščena ali bolj podobna določenemu avtorju. Rezultat bo verjetno zelo prepričljiv. Orodje lahko pomaga pri besedah, ne more pa namesto človeka živeti njegovega življenja.

Mogoče bomo ravno zaradi tega v prihodnosti še bolj cenili vsebine, pri katerih bomo vedeli, da jih je napisal človek. Ne zato, ker bi bile nujno boljše, ampak zato, ker bomo vedeli, da je nekdo za njimi nekaj doživel, o nečem razmišljal in si vzel čas, da je to zapisal.

Mene umetna inteligenca pri pisanju ne moti. Motijo me ljudje, ki so zaradi nje nehali razmišljati. Če mi umetna inteligenca pomaga popraviti stavek, je to super. Če mi pomaga najti boljšo besedo ali urediti tekst, še toliko bolje. Če pa napiše celoten tekst in ga človek samo prekopira in objavi, ne da bi ga sploh prebral, potem se vprašam, zakaj je pod njim sploh podpisan človek. Na srečo so nekatera družbena omrežja že dodala “tag”, da je to vsebina, ki jo je ustvarila umetna inteligenca.

Morda bomo zato čez nekaj let na internetu iskali nekaj povsem drugega kot danes. Ne najbolj optimiziranega članka, ne najbolj popolnega teksta in ne vsebine z največ ključnimi besedami, ampak nekaj, za kar bomo lahko rekli: tole je pa nekdo zares napisal. Mogoče bo največji kompliment, ki ga bo takrat lahko dobila spletna vsebina, preprosto ta, da je pod njo podpisan človek.

Objava Vsebina, ki jo je ustvarila umetna inteligenca originalno objavljena na had blog.

Če kaj sovražim, so elektronska sporočila, ki so napisana z AIjem. Ne s pomočjo AIja, ampak jih je napisal AI. Prepoznaš jih takoj. Saj veste, tista sporočila, ki se začnejo s spoštovani in potem nadaljujejo z dolgim uvodom, ki ne pove popolnoma ničesar. Polna “bullshita”, dolgih vezajev, čudnih narekovajev in stavkov, ki jih normalen človek nikoli ne bi napisal. Sploh v slovenščini ne. Zdi se mi, da je tega vsak dan več. Najbolj fascinantno pri vsem skupaj pa je, da ljudje mislijo, da tega ne opaziš. Da ne vidiš, da je nekdo odprl ChatGPT, napisal “prompt” odgovori prijazno in profesionalno in potem brez branja skopiral odgovor v elektronsko pošto. Problem ni umetna inteligenca. Problem je lenoba ljudi.

• Zakaj v slovenskem jeziku AI prevajajo v UI? UI != AI. UI je user interface in ne umetna inteligenca
• Je vsebina AI generirana? S katerimi orodji to preverite?
• Nike Air Force 1 by had / najkice Nike by you so prepotovale pol sveta

Resno. Če mi pošiljaš elektronsko sporočilo, ki je namenjeno meni osebno, potem si menda lahko vzameš dve minuti časa in napišeš tri normalne stavke. Ne pa da dobim pet odstavkov generičnega tekst. Še bolj zabavno je, ko AI začne uporabljati stvari, ki jih ljudje pri nas skoraj nikoli ne uporabljajo. Dolgi vezaji. Narekovaji, ki jih sicer nihče ne uporablja. Čudne fraze. Stavki, ki so slovnično pravilni, ampak zvenijo, kot da jih je prevedel Google Translate leta 2011.

In potem dobiš občutek, da sploh ne komuniciraš z osebo, ampak z nekim korporativnim NPCjem, ki ti želi prodati inovativno rešitev, optimizacijo procesov ali pa želi zgolj vzpostaviti stik. Ne, hvala.

Mogoče sem staromoden, ampak meni veliko več pomeni kratko sporočilo v stilu: “Živjo, tole bi potrebovali. Bo šlo?” Kot pa štirinajst vrstic leporečenja, kjer nekdo s pomočjo AIja skriva dejstvo, da v resnici nima pojma, kaj bi sploh rad povedal.

Da o dolžini teh sporočil ne izgubljam besed. Zakaj imam pri AI elektronskih sporočilih vedno občutek, da berem seminarsko nalogo? Človek postavi vprašanje, odgovor pa ima 600 besed, tri alineje in pol ure poslavljanja. Pa saj nismo zaljubljenci, no.

Jaz se veselim dneva, ko bodo ljudje ponovno začeli pisati kot ljudje. Ironično je, da naj bi nam umetna inteligenca prihranila čas. V resnici ga meni krade, ko dobim takšno elektronsko sporočilo, saj moram iz petih odstavkov filtrirati tisti en stavek, ki dejansko vsebuje informacijo.

Uporabljam AI. Tudi sam si z njim kdaj pomagam. Ampak razlika je v tem, da AI uporabljam kot pomoč. Ne pa kot nadomestek lastnega razmišljanja in komunikacije. Ker ko človek ne zmore več napisati niti navadnega elektronskega sporočila brez pomoči umetne inteligence, potem imamo precej večji problem, kot se mogoče zdi na prvi pogled.

Objava Tudi vaša elektronska sporočila piše AI? originalno objavljena na had blog.

Pred kratkim sem potreboval podatke o delovnih dneh v letu 2025 in sem se odločil, da uporabim Chat GPT. Logično, kajne? Navsezadnje je AI. Mora vedeti vse, kajne? Ko mi je pripravil podatke, sem bil precej razočaran. Navodila so bila jasna: upoštevaj praznike v Sloveniji, izpiši samo delovne dni. Pa vendar je bil seznam poln nepravilnosti. Recimo, 6.1.2025 je bil označen kot dela prost dan. Če se Chat GPT moti pri tako osnovnih stvareh, kako naj mu zaupam, ko pripravlja bolj kompleksne odgovore, na katere se opira vse več uporabnikov internetov?! Seveda sem se odločil, da se malce “pogovoriva”.

• Ne verjemi vsemu, kar piše ChatGPT oz. umetna inteligenca
• ChatGPT / prihaja čas, ko bo AI (umetna inteligenca) nadomestila človeka
• Koliko dreka in urina dnevno sproducira človek?

Promptal sem ga, da naj preveri, če njegovi podatki držijo, in dodal, da je bil 6.1.2025 ponedeljek in ni praznik, kar pomeni, da je delovni dan. “Preverimo natančno: 6.1.2025 je ponedeljek. Torej ta dan je delovni dan,” mi je odgovoril. Kot bi govoril z nekom, ki te posluša, a v resnici sliši nekaj povsem drugega.

Nato sem šel čez še nekaj datumov. Spet napaka. AI očitno živi v svojem svetu, kjer so vikendi le opcijski predlog, prazniki pa zgolj priporočila. Seznam, ki ga je pripravil je bil skoraj umetniška interpretacija realnosti. Kako naj verjamem, da bodo njegovi odgovori pri ekonomskih analizah, pravnih vprašanjih ali medicinskih nasvetih natančni? Ampak ljudje mu verjamejo in potem takšne nebuloze, brez da bi jih prebrali ali sploh razumeli, objavljajo na internetih.

Malo sem se nasmejal sam sebi. Ali je to prihodnost, kjer bo svet poganjala umetna inteligenca, jaz pa bom moral ves čas preverjati, ali je nedelja res nedelja? Potem sem se zavedel še nečesa zanimivega: Chat GPT sicer ne laže, ampak prikroji realnost. Realnost, ki se njemu zdi pravilna. Daje ti informacije, ki imajo občutek resnice, a niso nujno pravilne. Kot nekdo, ki želi biti všečen, da ti ustreže, a v resnici samo sestavlja zgodbo, ki zveni logično.

V tem je čarobnost in nevarnost tega orodja. Lahko je neverjetno uporaben, lahko ti prihrani ure dela, ampak če mu slepo verjameš, se lahko hitro znajdeš v svetu, ki je skoraj resničen, a vendar ni. Vikendi postanejo delovni dnevi, prazniki zgolj opcijski, dejstva pa rahlo zamegljena.

Tehnologija se uči od nas, a tudi mi se moramo naučiti, kako preverjati tehnologijo. Medtem ko Chat GPT prikroja realnost, ostajam jaz tisti, ki določa, kdaj je čas za delo in kdaj za počitek. In tudi “fact checka” karkoli mi že GPT “izpljune”. Za zdaj. In prav v tem je vsa “poanta”. AI daje vtis, da je nepogrešljiv, ampak še vedno moraš reči: “Hvala, ampak preverim še sam.” In to ne samo enkrat, kajti sicer se lahko hitro ustreliš v lastno koleno.

Objava Ko Chat GPT (pri)kroji realnost originalno objavljena na had blog.

Sam ne sodim med tiste, ki se pogovarjajo z umetno inteligenco in tudi nisem med tistimi, ki so se z njo spoprijateljili. Ampak očitno obstajajo ljudje, ki so šli še korak dlje od pogovarjanja in prijateljstva. Marsikdo se je zaljubil. V jezikovni model, ki jim daje odgovore, ki jih iščejo in ki je vedno na voljo za pogovor.

• Umetna inteligenca lahko sleče vaša oblačila
• Ko klepetalniki postajajo naši digitalni sogovorniki
• Ne verjemi vsemu, kar piše ChatGPT oz. umetna inteligenca
• Kdo je Roni Kordiš / primerjava ChatGPT, Deepseek, Grok, Kimi

Živimo v času, ko imamo vedno manj časa za ljudi in vedno več časa za zaslone. Paradoks sodobne družbe: povezani smo z vsem svetom, hkrati pa pogosto precej sami. In potem pride umetna inteligenca. Vedno na voljo. Vedno prijazna. Vedno razumevajoča. Ne obsoja. Ne zavija z očmi. Ne izgubi potrpljenja.

Če dobro pomislim, to je skoraj idealen sogovornik. Umetna inteligenca posluša. Odgovarja. Sprašuje. Se prilagaja. Če ji napišeš ob treh zjutraj, ti odgovori. Če imaš slab dan, ti skuša pomagati. Če želiš pogovor, ga dobiš. Če želiš potrditev, jo prav tako dobiš. In človek je bitje navade. Pa tudi bitje občutkov. Sploh me ne preseneča, da se nekateri na to odzovejo čustveno.

Spomnim se časov, ko smo se čudili ljudem, ki so “živeli” na forumih. Potem smo se čudili družbenim omrežjem. Danes se čudimo odnosom z umetno inteligenco. Jutri bo to verjetno nekaj povsem običajnega. Meja med orodjem in odnosom postaja vedno bolj zabrisana.

Vprašanje, ki se tukaj pojavi, ni več samo tehnološko. Je precej bolj človeško. Kaj pravzaprav iščemo? Pogovor? Razumevanje? Potrditev? Občutek, da nas nekdo posluša? In če vse to dobimo od algoritma, ali je to sploh problem?

Nekateri pravijo, da je to nevarno. Da nadomešča pristne odnose. Da ljudi oddaljuje drug od drugega. Drugi pravijo, da gre zgolj za novo obliko interakcije. Tako kot telefon ni uničil komunikacije, ampak jo je spremenil. Resnica je verjetno nekje vmes.

Tehnologija vedno zapolni praznine, ki že obstajajo. Ne ustvari jih nujno sama. Če se nekdo zaljubi v umetno inteligenco, to morda več pove o naši družbi kot o tehnologiji sami. O naši osamljenosti. O potrebi po bližini. O svetu, ki postaja vedno hitrejši, odnosi pa vedno bolj površinski.

Sam se z umetno inteligenco ne pogovarjam zato, ker bi iskal družbo. Zame je orodje. Nekaj, kar pomaga, pospeši delo, ponudi odgovor. Ni prijatelj. Ni sogovornik v pravem pomenu besede. Ampak razumem, zakaj jo nekateri vidijo drugače. Predvsem pa ne obsojam.

Ko je nekaj vedno tam za tebe, začneš temu pripisovati več pomena. Ko imaš občutek, da te nekdo razume, začneš graditi odnos. Tudi če na drugi strani ni človeka. Morda je največje vprašanje prihodnosti prav to: ali bomo znali ohraniti razliko med resničnim odnosom in simulacijo odnosa. Ali pa nam to sploh ne bo več pomembno.

Kaj pa vi? Se z umetno inteligenco samo pogovarjate? Ali ste se z njo že spoprijateljili?

Objava Se pogovarjate z umetno inteligenco in ste se spoprijateljili z njo? originalno objavljena na had blog.

Zadnje dni je zelo popularno nekaj, kar bi moralo sprožiti vse alarme. Ne zato, ker je tehnološko fascinantno, ampak ker je skrajno sporno. Govorim o “slačenju” ljudi s pomočjo umetne inteligence. Ja, prav ste prebrali. Naložiš fotografijo osebe in algoritem se odloči, da ve bolje kot ti, kaj je pod oblačili. Grok je orodje, ki ga sedaj nekateri izkoriščajo za to.

• Zakaj v slovenskem jeziku AI prevajajo v UI? UI != AI. UI je user interface in ne umetna inteligenca
• Ne verjemi vsemu, kar piše ChatGPT oz. umetna inteligenca
• Umetna inteligenca in potovanja / garbage in – garbage out*
• ChatGPT / prihaja čas, ko bo AI (umetna inteligenca) nadomestila človeka
• Je vsebina AI generirana? S katerimi orodji to preverite?

Orodje, ki z vaše fotografije odstrani oblačila. Ne metaforično. Dobesedno. In ne, to ni “zabavna igračka” ali “tehnološki napredek”. To je direkten, nedopusten poseg v zasebnost. Problem ni v umetni inteligenci. Problem je v ljudeh, ki takšne stvari razvijajo, omogočajo in uporabljajo. Fotografija ni privolitev. Nikoli ni bila. In dejstvo, da lahko nekdo z nekaj kliki ustvari lažno intimno podobo katerekoli osebe, je naravnost grozljivo.

Kje je meja? Danes so to fotografije z Instagrama. Jutri bodo to slike sodelavk, sošolk, bivših partneric. Brez njihove vednosti. Brez njihovega soglasja. Brez posledic za tiste, ki to počnejo.

Zasebnost je postala postranska škoda tehnološkega razvoja. Umetna inteligenca ne razume pojma zasebnosti. Ne razume sramu, dostojanstva ali meja. Razume podatke. Slike. Vzorčne primere. In če ji družba ne postavi jasnih pravil, bo šla vedno korak dlje. Ker lahko.

Podjetja, ki razvijajo takšna orodja, se rada skrivajo za floskulami o odgovorni rabi in etiki. A v praksi odgovornost prelagajo na uporabnike. “Mi smo samo ponudili tehnologijo.” Ne, ponudili ste orodje za zlorabo. In to ste vedeli vnaprej.

Vedno znova poslušamo, da je tehnologija nevtralna. Ni. Tehnologija odraža vrednote tistih, ki jo ustvarjajo in uporabljajo. In če je edina uporaba neke “inovacije” poniževanje in zloraba, potem to ni inovacija. To je problem.

Morda bi se morali nehati spraševati, kaj vse zmore umetna inteligenca, in se raje vprašati, kaj ji smemo dovoliti. Ker če je cena napredka izguba osnovne pravice do zasebnosti, potem je ta cena previsoka.

Objava Umetna inteligenca lahko sleče vaša oblačila originalno objavljena na had blog.

Ne vem, kdaj se je točno zgodilo, vem pa, da se vse pogosteje vidim UI v slovenskem jeziku kot kratico za umetno inteligenco. Govorimo o AI, o artificial intelligence, o umetni inteligenci, potem pa nekdo samozavestno napiše ali izgovori UI. In v tistem trenutku veš, da nekaj ne štima. UI ni umetna inteligenca. UI je user interface. Gumbi, meniji, ikone, tisto, kar klikamo, ko uporabljamo aplikacije. Ne algoritmi, ne LLM, ne učenje, ampak vizualna plast. Povsem nekaj drugega.

• Dongfeng, Geely, Jaecoo, BYD, Forthing, Aiways, Lynk&Co, GWM / kdo jih sploh še loči?
• Je vsebina AI generirana? S katerimi orodji to preverite?
• ChatGPT / prihaja čas, ko bo AI (umetna inteligenca) nadomestila človeka

Pa vendar smo v slovenščini nekako sprejeli idejo, da je UI kar sinonim za umetno inteligenco. Ker je kratica tako preprosta. Ker zveni dovolj tehnično, da se nihče ne vpraša, ali je pravilno. In potem se napaka začne širiti. Iz enega članka v drugega, iz enega govora v naslednjega, dokler ne postane skoraj normalna. Čeprav se je UI začel uporabljati že pred mnogimi, mnogimi leti in smo ga ponotranjili

Ko potem berem stavke v slogu, da bo UI nadomestila delovna mesta ali da podjetja razvijajo UI rešitve za analizo podatkov, se moram za trenutek ustaviti.

Uporabniški vmesnik ne analizira podatkov. Uporabniški vmesnik ne sprejema odločitev. Uporabniški vmesnik zgolj omogoča, da klikneš napačen gumb in si pokvariš dan. Zamenjevati UI in AI je približno tako, kot da bi motor in armaturno ploščo imenovali z isto besedo, ker sta pač oba v avtu.

Če uporabljamo kratico za umetno inteligenco, naj bo AI. Če govorimo o uporabniškem vmesniku, naj bo UI. Mešanje teh dveh pojmov ne prinaša ničesar drugega kot zmedo.

Seveda, jezik se razvija in spreminja. Ampak tole ni razvoj. To je napačen prevod, ki se je prijel, ker ga nihče ni pravočasno ustavil. In bolj ko se o umetni inteligenci govori, bolj bi bilo smiselno, da vsaj osnovne pojme uporabljamo pravilno. UI ni AI. Uporabniški vmesnik ni umetna inteligenca. In ne, to ni stvar mnenja. To je stvar pomena besed.

Objava Zakaj v slovenskem jeziku AI prevajajo v UI? UI != AI. UI je user interface in ne umetna inteligenca originalno objavljena na had blog.

V zadnjem letu smo vsi skupaj dobili občutek, da živimo v prihodnosti, kjer je umetna inteligenca postala naš novi guru. Iščeš recept, pravni nasvet, mnenje o življenju in v sekundi dobiš odgovor, ki je lepo zapakiran, pogosto celo bolj prepričljiv kot človek. In to je težava. Ker prav to nas zavede v misel, da mora biti vse, kar ustvari umetna inteligenva tudi nujno pravilno. Saj vendar računalniki ne delajo napak, mar ne?

• Ne verjemi vsemu, kar piše ChatGPT oz. umetna inteligenca
• Roni Kordiš aka had / pionir slovenskega bloganja via GPT-4o
• ChatGPT / prihaja čas, ko bo AI (umetna inteligenca) nadomestila človeka

To je seveda mit, ki ima svoj lastni disclaimer na dnu strani: ChatGPT se lahko moti. Ne malo. Ne občasno. Včasih spektakularno. In ne zato, ker bi imel kakšen skriti namen, ampak preprosto zato, ker deluje na osnovi verjetnosti. Ni vsevedni stric iz ozadja, ni digitalni prerok. Je zelo napreden model, ki ugiba, kaj bi moral napisati. Ugiba pametno, hitro, z veliko podatki v ozadju. Ampak še vedno ugiba.

Težava pa ni toliko v tem, da se AI moti. Težava je v tem, da se ljudje na te odgovore vedno bolj zanašamo, kot da prihajajo iz neke neizpodbitne avtoritete. In potem pridejo situacije, ko ti ChatGPT samozavestno poda napačen recept, napačno informacijo, celo izmišljen citat, ti pa brez dvoma verjameš, dokler se realnost ne odloči udariti nazaj. Ker realnost nima niti malo tolerance za “ups”.

In ironično je, da nas prav ta napaka umetne inteligence prisili v največjo lekcijo – da moramo misliti sami. Da dvom ni nekaj slabega, ampak nujnega. Da preverjanje informacij ni znak šibkosti, ampak odgovornosti. In predvsem, da noben stroj, ne glede na to, kako napreden je, ne more prevzeti odgovornosti za naše odločitve.

Umetna inteligenca je odlično orodje, če jo uporabljaš premišljeno. Lahko ti pomaga, te usmeri, ti olajša delo. Ampak ne more biti tvoj osebni kompas. Kladivo je še vedno samo kladivo in če se z njim udariš po prstu, ni krivo kladivo.

Zato ni nič narobe, če uporabiš ChatGPT. Narobe pa je, če mu slepo verjameš. In če si lahko zapomnimo samo eno stvar, naj bo to: ChatGPT se lahko moti.

Objava ChatGPT se lahko moti originalno objavljena na had blog.