Protestni shod proti sporazumu ACTA – Stop ACTA! – 4. februar, Kongresni trg

Slovenija, oz. ministrstvo za gospodarstvo je podpisalo trgovinski sporazum ACTA (Anti-Counterfeiting Trade Agreement) – usklajevanje mednarodnih standardov za zaščito pravic producentov glasbe in filmov, ustvarjalcev mode, proizvajalcev farmacevtskih izdelkov in ostalih izdelkov, kjer prihaja do kraje intelektualne lastnine.. V javnosti se ni govorilo o tem sporazumu, kajti vse skupaj je potekalo v tajnosti. Vendar se nas, kot potrošnikov, še kako dotikajo stvari iz sporazuma – če boste na internetu kršili avtorske pravice, vam bodo lahko odklopili internetno povezavo (brez odredbe sodišča), prav tako bodo ISP-ji odgovorni za ravnanje svojih uporabnikov. Vas spominja na SOPA? Ja, nekatere stvari so si precej podobne, vendar ACTA posega tudi izven spleta.

Vendar namesto da jaz pametujem o tem sporazumu, so spodaj relevantne informacije s poglobljeno razlago zakaj ACTA ne prinaša nič dobrega.

Na Facebooku je ustanovljena skupina STOP ACTA / protest proti ACTI tudi v Sloveniji, ki pripravlja protestni shod na Kongresnem trgu, 4. februarja, od 12. do 14. ure

Ustavi ACTA Pošast! Kaj je ACTA? | Slovenski Podnapisi

Protestni shod proti sporazumu ACTA – Stop ACTA! – 4. februar, Kongresni trg was last modified: februar 2nd, 2013 by had

Komentiraj

5 x komentirano “Protestni shod proti sporazumu ACTA – Stop ACTA! – 4. februar, Kongresni trg

  1. Poduči se o sporazumu ACTA – E-Demokracija
    EU podpisala sporazum ACTA – Slo Tech
    Kaj za vraga je ACTA in zakaj bi me morala zanimati – Hapax Legomena
    ACTA – Drugi dom

    Ne vem no, un pdf na E-demokraciji je že zastarel ker ne obravnava končne različice ACTA, Hapax ga tut ene parkrat userje ( vsaj če greš brat primerjavo ACTA, oddelka za oddelkom, s pravnim redom EU @ http://conferences.ionio.gr/icil2011/download.php?f=papers/034-papadopoulou-full_text-en-v001.pdf , od strani 7 naprej, nekih 30 strani vsega skupaj), Drugi dom je v bistvu en paragraf od Hapax pa nek muvi, ki se še vedno ukvarja s staro verzijo dokumenta; najbolj se pa itak izobraziš če ga sam “poglobljeno razlagaš” (= ga sam prebereš). Kar se celo da tudi v slovenščini @ http://register.consilium.europa.eu/pdf/sl/11/st12/st12196.sl11.pdf .

  2. @Matej

    Ćeprav je zmeda zaradi stare/nove različice sporazuma res popolna, so tudi tvoji linki precej mimo.

    “Counselor-at-law at the Hellenic Copyright Organization”? Oh, ne ga srat, ravno iz takšne organizacije, ki povsod najbolj lobirajo za zakonodajo tipa Acta? Sploh pa dokument analizira sporazum s stališča copyrights, kar je samo en vidik

    “najbolj se pa itak izobraziš če ga sam “poglobljeno razlagaš” (= ga sam prebereš).”

    Če nisi ravno prekaljen v mednarodnih pogodbah & še čem… good luck with that.

  3. http://ec.europa.eu/trade/creating-opportunities/trade-topics/intellectual-property/anti-counterfeiting/

    • ACTA does not restrict freedom of the internet. ACTA will not censor or shut down websites.
    • ACTA ensures that organised crime can be pursued when intellectual property is stolen – harming innovation, fair competition and destroying your jobs
    • ACTA is not about how we use the internet in our everyday lives.
    • ACTA allows people to continue using their social networks such as Twitter and Facebook just as they have in the past – no change.
    • Computers, iPads or iPhones will not be checked or monitored – ACTA is not Big Brother.

    Vsaka pogodbenica učinkovito izvede določbe tega sporazuma. Pogodbenica lahko v svojem pravu uvede obsežnejše uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, kot ga zahteva ta sporazum, če táko uveljavljanje ni v nasprotju z določbami tega sporazuma. Vsaka pogodbenica svobodno določa ustrezen način izvajanja določb tega sporazuma v okviru svojega lastnega pravnega sistema in prakse.

    Nobena določba tega sporazuma od pogodbenice ne zahteva, da razkrije:
    (a) informacije, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z njenim pravom, vključno z zakoni, ki ščitijo varovanje zasebnosti, ali mednarodnimi sporazumu, katerih pogodbenica je;

    Vsaka pogodbenica zagotovi, da so v civilnih sodnih postopkih v zvezi z uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine njeni sodni organi pooblaščeni, da odredijo kršilcu, ki je, namenoma ali bi iz utemeljenih razlogov lahko vedel, s svojimi dejanji kršil te pravice, da plača imetniku pravice
    ustrezno odškodnino za nadomestilo zaradi škode, ki jo je imetnik pravice utrpel zaradi kršitve. Pri določanju zneska odškodnine zaradi kršitve pravic intelektualne lastnine so sodni organi pogodbenice pooblaščeni, da med drugim upoštevajo vsako zakonito merilo vrednosti, ki ga predloži imetnik pravice in ki lahko vključuje izgubljen dobiček, vrednost blaga ali storitev, pri katerih so bile kršene pravice, merjeno glede na tržno ceno, ali predlagano maloprodajno ceno.

    Opomba:Torej se ohranja neka »suverenost« posamezne pogodbenice.

    Uveljavljanje v digitalnem okolju
    1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da so po njenem pravu na voljo postopki za uveljavljanje pravic v obsegu iz oddelkov 2 (Izvrševanje civilnopravnih ukrepov) in 4 (Izvrševanje kazenskopravnih ukrepov), ki omogočajo učinkovito ukrepanje zoper dejanje kršitve pravic intelektualne lastnine v
    digitalnem okolju, vključno s hitrimi sredstvi za preprečitev kršitev in sredstvi, ki odvračajo od nadaljnjih kršitev.
    2. Poleg odstavka 1 se postopki za uveljavljanje pravic vsake pogodbenice uporabljajo za kršitev avtorskih ali sorodnih pravic preko digitalnih omrežij, ki lahko vključujejo nezakonito uporabo sredstev za široko distribucijo za namene kršitve. Te postopke se uvede na način, ki preprečuje nastajanje ovir za zakonito dejavnost, vključno z elektronskim poslovanjem, ter, skladno s pravom te pogodbenice, ohranja temeljna načela, kot so svoboda izražanja, pošten postopek in zasebnost1

    Pogodbenica lahko v skladu s svojimi zakoni in predpisi svoje pristojne organe pooblasti, da odredijo ponudniku spletnih storitev, da imetniku pravice kar najhitreje razkrije informacije, ki zadoščajo za opredelitev naročnika, katerega račun je bil domnevno uporabljen za kršitev, kadar je
    ta imetnik pravice vložil pravno zadosten zahtevek glede kršitve blagovnih znamk ali avtorskih ali sorodnih pravic in kadar je taka informacija iskana za namene zaščite ali uveljavljanja teh pravic. Te postopke se uvede na način, ki preprečuje nastajanje ovir za legitimno dejavnost, vključno z
    elektronskim poslovanjem, ter, skladno s pravom te pogodbenice, ohranja temeljna načela, kot so svoboda izražanja, pošten postopek in zasebnost.

    Opomba: Torej bo moral imetnik vložiti zahtevo, šele na podlagi le-te lahko ponudnik njemu razkrije informacije o »kršitelju«. Sicer pa ne bo kar neki nadziral »vse povprek«.V praksi tega itak ne naredijo, torej …. ostane vse isto.

    Vsaka pogodbenica zagotovi ustrezno pravno varstvo in učinkovita pravna sredstva zoper izogibanje dejanskim tehničnim ukrepom1, ki jih uporabljajo avtorji, izvajalci ali proizvajalci fonogramov v zvezi z uresničevanjem svojih pravic ter ki omejujejo dejanja v zvezi z njihovimi
    deli, izvedbami in fonogrami, ki jih avtorji, izvajalci ali proizvajalci zadevnih fonogramov niso dovolili ali ki jih pravo ne dopušča.

    Za namene tega člena tehnični ukrepi pomenijo kakršno koli tehnologijo, napravo ali del, ki so pri običajnem načinu delovanja zasnovani za preprečevanje ali omejevanje dejanj v zvezi z deli, izvedbami ali fonogrami, ki jih avtorji, izvajalci ali proizvajalci fonogramov niso
    dovolili, kot to določa pravo pogodbenice. Brez poseganja v področje uporabe avtorskih ali sorodnih pravic v pravu pogodbenice se za tehnološke ukrepe šteje, da so učinkoviti, kadar uporabo zaščitenih del, izvedb ali fonogramov nadzirajo avtorji, izvajalci ali proizvajalci
    fonogramov z uporabo ustreznega nadzora dostopa ali postopka zaščite, kot je šifriranje ali kodiranje, ali z nadzornim sistemom kopiranja, ki izpolnjuje cilj zaščite.

    Opomba: Kar bi morala že zdaj, pa ne.

    Za zaščito elektronskih podatkov za upravljanje pravic1 vsaka pogodbenica zagotovi ustrezno pravno varstvo in učinkovita pravna sredstva zoper vse osebe, ki brez dovoljenja zavestno storijo
    katero koli od naslednjih dejanj in vedo ali bi glede na civilnopravna sredstva iz utemeljenih razlogov lahko vedele, da bo to povzročilo, omogočilo, olajšalo ali prikrilo kršitev katere koli avtorske ali sorodne pravice:
    (a) odstranitev ali sprememba katerega koli elektronskega podatka za upravljanje pravic;
    (b) distribuiranje, uvoz zaradi distribuiranja, radiodifuzno oddajanje ali javna priobčitev del,
    izvedb ali fonogramov ali dajanje njihovih kopij na voljo javnosti, vedoč, da so bili elektronski podatki za upravljanje pravic brez dovoljenja odstranjeni ali spremenjeni.

    Za namene tega člena podatki za upravljanje pravic pomenijo:
    (a) podatke, ki opredeljujejo delo, izvedbo ali fonogram; avtorja dela, izvajalca izvedbe ali proizvajalca fonograma; imetnika katere koli pravice pri delu, izvedbi ali fonogramu;
    (b) podatke o pogojih uporabe dela, izvedbe ali fonograma ali
    (c) katere koli številke ali kode, ki pomenijo podatke, opisane v (a) in (b);
    če je kateri izmed teh podatkov dodan kopiji dela, izvedbe ali fonograma ali se pojavlja v zvezi z javno priobčitvijo dela, izvedbe ali fonograma ali z njihovim dajanjem navoljo javnosti.

    Ozaveščenost javnosti
    Vsaka pogodbenica, kot je primerno, spodbuja sprejetje ukrepov za boljšo ozaveščenost javnosti glede pomembnosti spoštovanja pravic intelektualne lastnine in glede negativnih posledic kršitve pravic intelektualne lastnine.

    Opomba: In ne prepušča prostora raznim kvazi strokovnjakom, da enostransko perejo možgane ljudstvu.

    Vse odločitve Odbora se sprejmejo soglasno, razen če se Odbor soglasno odloči drugače.
    Šteje se, da je Odbor o zadevi, ki mu je bila predložena v obravnavo, odločil soglasno, če nobena pogodbenica, prisotna na sestanku, na katerem se odločitev sprejme, formalno ne nasprotuje predlagani odločitvi. Delovni jezik Odbora je angleški jezik in vsi dokumenti, potrebni pri
    njegovem delu, so v angleškem jeziku.

    Za večjo gotovost Odbor ne nadzoruje nacionalnega ali mednarodnega izvrševanja ali kazenskih preiskav posameznih primerov intelektualne lastnine.

    Opomba: Odbor ima točno določene pravice in dolžnosti.

    Brošura Proti Acti:

    Interesi lastnikov avtorskih pravic so postavljeni pred pravico svobode govora, pravico do zasebnosti in pred ostale temeljne človekove pravice.5

    Opomba: Interesi lastnikov glasbe, filmov, literarure se ignorirajo že kakih 20 let. Svoboda govora se zlorablja za pranje možganov. Kdo je torej bolj nepošten?

    Sporazum ACTA bi regulacijo svobode izražanja položil v roke zasebnih podjetij, saj bi s tem sporazumom posameznim entitetam
    dovoljeval upravljanje, nadzor in reguliranje spletnih vsebin, npr. interentnim ponudnikom, ki niso kvalificirani za reguliranje svobode
    govora.6

    Opomba: To nikjer ne piše. Točno je navedeno, kdaj bi se kaj nadziral (po vložitvi zahtevka imetnika pravic in po presoji argumentov za to) in v kolikšnem obsegu.

    Sporazum ACTA bi lahko omejeval uporabo kulturne dediščine, saj kriminalizira in povečuje denarne kazni za uporabo avtorskih del,
    kjer avtorji oziroma lastniki avtorskih pravic niso znani, oziroma jih je nemogoče prepoznati (t.i. »osirotela« avtorska dela).

    Opomba: Ker bo neka »sirota« vložila zahtevo za odškodnino????

    ACTA sili ponudnike dostopa do interneta v nadziranje v lastnih omrežjih in posredovanje osebnih podatkov domnevnih kršiteljev

    Opomba: Ker zdaj nikjer na internetu ni osebnih podatkov in jih nihče, prav nihče ne zlorablja – samo primer – vsak, ki ima s.p., se poleg v poslovnem registru in na Ajpesu, kjer na te pogoje mora pristat (za javno objavo podatkov), znajde še na milijon drugih portalih tipa Bizi.si, infocity.si …, čeprav za to ni nobene podlage – pa še služijo s tem.

    Povečanje posredniške odgovornosti ponudnikov dostopa do interneta bi po krivem povzročila spodbujanje povečanega nadzora
    nad spletnimi vsebinami ter povzročila še bolj vsiljive poskuse pridobivanja osebnih podatkov domnevnih kršiteljev

    Opomba: Hudo – ponudniki bodo imeli neki odgovornost … Nezaslišano. Ker zdaj samo bašejo denar, ki jim ga plačujemo za to, da na FB in Youtube limamo (krademo) videospote, avtorji teh ne dobijo nič, zato pač ne delajo več glasbe/filmov/ipd. in je tega zato vedno manj oziroma je le to nekvalitetno.

    Sporazum ACTA bi lahko imel zelo škodljiv vpliv na inovativnost. Razvoj programske opreme in ostale inovacije pogosto potekajo v sivih
    območjih prava in zdi se neizogibno, da bo sporazum ACTA zavrl razvoj nove digitalne in druge industrijske pobude zaradi strahu pred visokimi kaznimi in kaznivimi dejanji ob nenamernih kršitvah pravic, izhajajočih iz intelektualne lastnine.

    Opomba: Kire inovativnosti? Tiste na youtube-u???

    ACTA bi lahko spodbujala nelojalno konkurenco. Od ponudnikov dostopa do spleta zahteva vedno večji nadzor prometa, zato manjši
    ponudniki dostopa ne bodo imeli kapacitet za uvedbo nadzora, kar bo povečalo prednosti večjih ponudnikov dostopa do internetnih storitev.

    Opomba:Nelojalna konkurenca? A to je tist, ko ima monopol Siol – država?

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.


− 8 = ena

Lahko uporabite te oznake HTML in atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>