I gave you my heart
But the very next day, You gave it away
This year, to save me from tears
I’ll give it to someone special
A je se kdo iz moje generacije, ki se spomni te pesmi iz davnega leta 1984, ki je bila absolutni hit in njenega videospota, ki mi je se vedno zelo vsec :) Vsakic ko jo slisim se vrnem nazaj, skoraj v otrostvo, v cas, ko je bilo zivljenje se preprosto, nekomplicirano in pa predvsem povsem neobremenjeno. Star sem bil namrec 10 let. In jutri bom 31 :) V bistvu sem odrastel. Postal skoraj da ze povsem odgovorna oseba, ceprav sem se dolgo casa boril s tem, kot z mlini na veter, vedoc, da se stvari ne da spremeniti. Pa s casom pridejo taksne in drugacne odgovornosti in pa novi casi in novi ljudje. In vsak ti da svojo popotnico za pot skozi atomski vek, ki ti pomaga, da si mocnejsi, bolj vzdrzljiv in predvsem modrejsi. Seveda se cloveku poznajo leta, tudi 31 let ni tako malo in vcasih obujas spomine na to, kako je nekoc bilo. In ravno ta pesmica iz naslova, mi vsako leto v tem casu prebudi spomine na otrostvo (vcasih smo bili dalj casa otroci, kot pa so sedaj). Ah ja :) lepo je bilo takrat, ampak tudi sedaj je lepo, ce si znas to narediti, ce imas poleg sebe nekoga, ki ti pomaga pri tem in ce imas okrog sebe ljudi, ki te spostujejo. Ampak vseeno bom jutri spet eno leto starejsi, pa naj se tako poskusam pobegniti pred tem :) Sem pa bil presenecen vceraj zvecer, ko sem dobil od Barbke darilo, namrec tri dni razvajanja v Habakuku z njo! Upam, da prezivim :)
Vse najboljše za RD.