Vsake par dni v Sloveniji zagori. Skoda je vcasih manjsa, vcasih vecja, ampak vedno nastane. Vendar v dosti primerih je vzrok poziga gasilec, ki si zeli na tak nacin usmeriti pozornost nase. Nekdo preprosto, da bi dobil pozivnik, nekdo drug, da bi lahko vozil sluzbeno vozilo.
Zastavlja se mi vprasanje ali je to povezano z njihovim delom in “goreco” zeljo, da bi bili vedno prvi na kraju mesta in resili svet pred pozarom? Ali pa lahko iscem analogijo med “gasilsko zejo” in pozari?
Pa da ne bo kdo mislil, da ne spostujem gasilskega poklica! Zelo ga cenim, kajti pravi gasilci so pripravljeni tvegati svoja zivljenja za zivljenja drugih. In ce pogledam gasilce, ki so sodelovali v gasenju zadnjega pozara na Krasu, lahko recem, kapo dol pred njimi. Ampak na zalost se vedno najdejo tudi taksni, ki s svojimi dejanji (beri pozigi) mecejo slabo luc na ostale pozrtvovalne gasilce.

Akcija zbiranja slik gasilskih domov poteka, tako, da ce ima kdo kaksno fotografijo, jim jo lahko poslje.