Po Sabini Obolnar se zgodi Mičo Mrkaić

Med jutranjim branjem online izdaje Financ, me je pritegnil naslov “Kretenu Mrkaiću razbijte ledvice” (vir), kjer Mičo Mrkaić dokazuje svoj prav, nad vsemi blogerji (jeap, prav ste prebrali, spet smo blogerji krivi vsega), ki bi si kakorkoli drznili skruniti ime Mičo Mrkaić.
Ko sem v tiskani izdaji prebral celoten članek, pa se je malce spremenil moj pogled na njegov tekst.
Na blogu Moj p(r)olog je članek Dobro jutro sproščena Slovenija, ki je bil jedro problema, oz. po katerem je Mičo Mrkaić naredil svoje zaključke o blogerjih. Par izsekov: “poslušaj, tega kretena je treba prefukat. Katerega kretena? Govnača Mrkaića.” “sta enaki prasici, Judova in Mrkaić” “Stolcite mu jajca, kajti tak zahojenec ne sme imeti otrok, izbijte mu zobe, naj se hrani po cevki, razbijte mu ledvica, naj ščije v vrečko, pohabite ga, naj se prevaž na vozičku kot Elena Pečarič.”
In na koncu še zaključek tega zapisa: “In zaslišal se je kratek pisk. O Madonna, bila je budilka. Puf, odprl sem oči, obrisal sem si potno čelo. Še dobro, da sem vse skupaj res le sanjal, ker bi se sicer utegnil znajti v hudi zagati. Bloga namreč ne bi umaknil, pa če bi to od mene zahteval sam malteški vitez Lovro Šturm, denarja za Čeferina pa tudi nimam, da bi se postavil po robu gotovi Mrkaićevi tožbi. A v tej vročini si popoldanskega spanca zagotovo ne bom več privoščil, saj vidite, dragi bralci in še dražje bralke, kakšne sanje so se mi bile pritaknile.”

Ne postavljam se v mesto razsodnika, ampak zapisujem svoje subjektivno mnenje o tej zadevi. Kljub temu, da se je pisec bloga želel preko sanj šaliti iz Miča Mrkaića, se mi to zdi zelo nekorektno in predvsem zelo nepremišljeno dejanje. In v tem primeru, kljub dejstvu, da se ne strinjam z načinom razmišljanja MM in njegovimi tezami, stališči in ostalim, se strinjam, da je bilo šel pisec bloga predaleč.
Dejansko obstaja meja, ki se jo kot blogerji moramo zavedati! Dejansko obstajajo pravila, ki se jih je potrebno držti, kljub temu, da še niso jasno definirana. Ali si res želimo, da bo vsak kolumnist, ki bo imel pet minut časa lahko z enim primerom sesul celotno blogosfero, ki jo nekateri gradimo že precej časa in vanjo vlagamo precej truda in svojega časa? Ali si res želimo polniti naslovnice medijev s svojimi negativnimi prispevki, kot pa da bi jih polnili s svojimi prispevki iz blogov, ki bi bili kvalitetni in nikakor ne sovražno naperjeni?
Iste besede, kot jih je zapisal omenjeni bloger na svojem blogu, bi bile lahko zapisane veliko bolj umetelno in bi vsi, ki bi ga prebrali tudi razumeli poanto, kot pa da se direktno izpostavlja ljudi, ki pa imajo možnost takšnih ali drugačnih tožb.
Mičo Mrkaić za konec zapiše:”Rezultat so v večini primerov navadne smeti – v blogerskem svetu razmerje med signalom in šumom svetu drvi proti nič. Blogi torej niso kuga 21. stoletja, blogi in njihovi avtorji so praviloma preveč nepomembni, da bi jih enačili z uničujočo boleznijo”

Bomo dopustili, da nas zaradi enega ali dveh osamljeneih primerov, nekdo okarakterizira za nepomembneže? In razmerje med signalom in šumom ne drvi proti nič, ampak ravno nasprotno! In vse več ljudi bere blogerje, kot pa raznorazne kolumniste, ki jim ko jim zmanjka materiala, začnejo obračunavati s tistim, kar je v tem trenutku v hypu! In blogi definitivno so!