V Zakonu o zaščiti živali je zapisano:
4. člen
Mučenje živali je: – vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, storjeno naklepno, ki živali povzroči hujšo poškodbo ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče trpljenje, ali škodi njenemu zdravju;
5. člen
10. Za trpljenje pri živalih se štejejo bolečine, strah, poškodbe, pa tudi povzročanje pohabljenja, degeneracije, hiranja ali obolevanja ter prekomernega in nepotrebnega vznemirjanja, ki jih povzroči človek.
15. člen
Prepovedana ravnanja so: – zbadanje živali, stiskanje, natezanje ali zvijanje delov telesa živali, obešanje, če ne gre za strokovne posege, udarjanje, potapljanje ali drugačno dušenje živali, metanje, suvanje ali namerno povoženje živali ter spolna zloraba živali

Vsak, ki je bil, ali je lastnik psa, se zaveda da je s psi precej dela. Da pes ni muha enodnevnica, da zahteva veliko časa in precej volje. In vsak, ki se odloči za psa, se mora zavedati da bo moral zanj skrbeti!

Dogodek, ki se je zgodil pred parimi dnevi in polni novice bolj kot strankarska nesoglasja, recesija in izhodna strategija, pa je nekaj povsem drugega. Moje mnenje je enako tistemu, ki smo ga v teh dneh slišali že parkrat – noben pes ni nevaren, ampak je nevarnost na drugi strani povodca! Je kriv pes, če ga lastnik zlorablja?


V Evropi je od leta 2006 do 2009 zaradi napadov psov umrlo 31 ljudi. Številka, glede na število psov, je precej nizka in sam bi pričakoval precej višjo. Pasma rotvajler prednjači med psi ki so napadli in pokončali ljudi.

Zakaj je tako? Odgovor je precej preprost. Rotvajler ima značilen in hudičevo močan ugriz, ki ga ne morem primerjati z ugrizom čivave! Pa vendar so tudi rotvajlerji lahko povsem prijazni in miroljubni psi. Spomnim se, da je imel moj pokojni prijatelj psa rotvajlerja (samca), ki je lulal kot samička in ko ga je prvič peljal na kopanje v vodo, mu je pes skoraj utonil – ni znal plavati. Pes je bil miroljuben in najbolj smešno je bilo, ko je moj 3.5kg težak mešanček med čivavo in pinčem lajal nanj, ga rotvajler ni niti opazil. Vendar je res, da je ta moj prijatelj psu posvečal izredno veliko časa in tudi vzgajal ga je v povsem drugačni maniri, kot bi ga lahko – namreč rotvajler je precej dober borilen pes in ponos vsakega “street fighterja”, ki psa hrani s surovim mesom, ga pretepa in vodi naokoli brez povodca in brez nagobčnika.

Če bi se ljudje, preden se odločijo za psa, posvetovali s strokovnjakom, prebrali literaturo o pasmi, ki si jo želijo, predvsem pa se odločali za nakup psa razumsko in ne impulzivno, bi bilo vse skupaj precej drugače. Če bi bil diskriminatoren bi napisal, da bi morali ljudje pisati posebne teste, kjer bi dokazovali da so sposobni za določene pasme in potem bi novice časopisov polnile informacije o tem, da je človek ugriznil psa in ne obratno, kot se dogaja sedaj!

Suma sumarum. Upam, da se bo tale zgodba do konca razjasnila (kljub pieteti do umrlega in vsem znanstvom, ki jih je dotična oseba imela) in da se bo dokazalo, da niso vsi psi za v isti koš, ampak da je to hudičevo preveč odvisno od samega lastnika, kako in kaj počne z njimi. In če drži zadnji del naslova tega zapisa, je vse skupaj hudičevo žalostno in bi se marsikdo v Sloveniji moral vprašati o tem kaj se počne za zaprtimi vrati domov! Ampak ker so določeni lobiji v Sloveniji precej močni, se bojim da bomo čez par dni pozabili na to zgodbico in odgovorov ne bo nikoli! Pričakovano? Kakopačne!

Na začetku zapisa sem kopiral par členov iz Zakona o zaščiti živali. Kako naj pes opozori na to, kaj z njim počne gospodar za zaprtimi vrati? Kdo lahko zaščiti žival v takšnem primeru, če jo gospodar zlorablja in posmrtno odkrijejo te stvari? Dotična oseba je mučila živali in jih trpinčila!