Včeraj sem si z ostalimi tviteraši v Koloseju ogledal film Socialno omrežje – The Social Network, ki ga je režiral David Fincher (režiser meni omiljenega Fight Cluba) in govori o zgodbi najmlajšega miljarderja Marka Zuckerberga in nastanku Facebooka. Vendar gremo po vrsti.

Naslov The Social Network je nekdo pri nas “šalabajzersko” prevedel v Socialno omrežje. No, ti dve zadevi nimata nič skupnega, pravilen prevod bi bil Družbeno omrežje, oz. še boljše bi bil preprost naslov The Facebook. Ampak ne bom napisal vseh cvetk prevodov, ki so bile še kako očitne (Mark je ustanovil delniško podjetje d.o.o. – je samo en primer) in moteče. Med filmom so se v Koloseju trikrat za dalj časa prižgale modre luči, ki so bile precej moteče. In najbolj moteče pri vsem tem je bilo to, da je bila tako “slaba kopija”, da se barve dejansko niso niti ločile med seboj – sem preveril trailer in je povsem drugačna slika, kljub temu da je Fincher uporabil precej “temne tone”. Dovolj kritiziranja, gremo k filmu.

Matevz Luzar je včeraj v tvitu zapisal – The Social Network je fajn! Napovedujem oskarja za scenarij.

Drži povsem. Namreč kako prikazati na zanimiv način “geeka”, ki je med tem postal miljarder in so ga tožili vsi njegovi bližnji, ki nima nič od življenja, razen to, da je bil na pravem mestu ob pravem času in da je imel nekaj več kot imajo navadni “geeki”. Znal je razmišljati o potrebah, ki jih imamo ljudje v času interneta, poleg tega pa je znal to tudi sam spraviti skupaj – beri programirati. Vse ostalo je zgodovina, oz. Facebook.


David Fincher je uspel narediti zgodbo zanimivo, predvsem pa je Jesse Eisenberg (njemu jaz napovedujem oskarja!) odlično odigral vlogo Marka Zuckerberga.

Vendar ima sam film malce večjo globino, kot je videti na prvi pogled. Že sam “tagline” – You don’t get to 500 million friends without making a few enemies je zelo močan in prikaže kako se stvari odvijajo v svetu, ko pride v prvi plan denar – dejstvo, da je Facebook vreden 25 milijard dolarjev ima seveda zelo vpliva pri tem.
Skozi cel film se prikazujejo zgodbe Eduarda Saverina (prvega “financerja” projekta), bratov Winklevoss (ki sta imela prvotno idejo HarvardConnection) in Seana Parkerja (ustanovitelja Napsterja).

Zgodba o Facebooku je preprosta – punca pusti Marka, pijan in v jezi na blogu zapiše par “neumnosti”, da bi se dokazal, naredi spletno stran kjer študenti Harvarda primerjajo med seboj študentke in po parih urah preseže 22.000 obiskovalcev. O ideji se govori, prav tako pa nastanejo s tem problemi. Brata Winklevoss “zavohata” človeka, ki mu povesta svoj koncept “ultimativnega dejting sajta na Harvardu”. Mark razmišlja precej bolj široko in naredi nekaj več – Saverin “vstopi” v projekt z vložkom 1000$ in zgodba se začne premikati – nekaj kar trenutno uporablja preko 500 milijonov ljudi na svetu – TheFaceBook (kot se je na začetku imenoval), dokler Mark ne sreča Seana Parkerja, ki izjavi – Drop the “the”. Just “Facebook”. It’s cleaner.

Še ena izmed zanimivih stvari je v tem filmu. Namreč obstajata dve vrsti ljudi – tisti, ki so del zgodbe in tisti, ki zgodbo opazujejo. Večina ljudi rajši opazuje, kot ustvarja. In tako je tudi na Facebooku in zato se Facebook širi – ker zadovoljuje osnovno vojersko potrebo, ki jo imamo ljudje. Ali je to dobro ali slabo, lahko vsak sam zase premisli in se odloči.

Tale citat iz filma mi je najboljši:
Sean Parker: We lived in farms, then we lived in cities, and now we’re gonna live on the internet!

Drži. Vendar včeraj po koncu filma se mi je porodila misel – ko posnamejo film o Facebooku, ali to pomeni da je s Facebookom konec? Oz. da se njegova zgodba sicer še širi, vendar bo kmalu prišlo kaj novega, boljšega, kar bo zamenjalo Facebook – namreč Facebook je postal “overload informacij”, ki so ga spemerji vzeli za svojega in ga pridno izkoriščajo.
Jaz mu napovedujem še leto in pol – nekje poleti 2012 bo to družbeno omrežje požrlo samo sebe in prišlo bo nekaj novega, nekaj kar nas bo spet vrglo v nek začaran krog in katerega ne bomo znali in bomo klikali F5 cel dan (no, z Ajaxom je sedaj to urejeno!).