Na začetku naj omenim, da se mi zdi 3000 eurov neto, kolikor jih v osnovi dobijo naši ministri mizerno malo! Namreč za toliko gnoja, kot se po njih zlije v enem mandatu, ta denar ni dovolj, da bi se ga dalo “sprati”. Vendar če so se sami politiki strinjali glede teh plač (vsaj upam, da se zavedajo, v kaj se spuščajo, ko se spuščajo v politične vode), potem je to njihova odločitev, ki jo spoštujem. Seveda jim pritičejo določene olajšave – lasten voznik, cel kup dodatnih uslužbencev, ki si jih lahko izberejo sami, itd.. Predvsem pa tisto, kar marsikomu stopi v glavo – s položajem pride tudi moč, ki jo imajo nekateri neskončno radi.

Vendar ne spoštujem nekaterih drugih stvari, ki jih počnejo ministri. Slovenija je v riti, to je vsem dobro jasno. Če poslušamo razne medijske hiše, ki vse skupaj še potencirajo, potem dobim občutek da nisem več v riti, ampak sem padel v drek v stranišču na štrbunk. Vendar je to moja percepcija, ki nima z realnostjo (upam!) nobene veze.

Koliko časa potrebujem, da pridem do poante zapisa, kajne?! Pred časom so ex ministra Henrika Gjerkeš s službenim avtomobilom pijanega ustavili policisti. Podal je svojo odstopno izjavo, kar je hvale vredno dejanje in edino sprejemljivo v takšnem položaju, vendar se je odločil, da bo še eno leto prejemal ministrsko plačo! WTF!??


Minister, ki je svojo funkcijo nastopil 22. oktobra , torej je bil minister malce več kot eno leto, se je s službenim avtomobilom prevažal pijan (da jokanja ministrice Kresal in Vlačiča na tem mestu ne omenjam!) in sam odstopil iz svojega položaja, si želi sedaj prejemati ministrsko plačo še eno leto??? Se ponavljam, kajne. Ampak zavestno, ker hočem doseči zgražanje, ki se je pojavilo pri meni ob tem primeru.

Kaj se zgodi če delavca v službenem avtu ustavijo pijanega policisti? V službi ga vržejo na cesto, ker s tem krši pravila in tak delavec ne dobi odpravnine, ker so bili krivdni razlogi (če se motim, naj me kdo popravi – ampak eno takšno izkušnjo poznam in zato pišem o tem) in ni odpravnine. Torej za ministra veljajo druačni standardi, kot za nas ostale državljane. Sam sem bil namreč prepričan, da smo v Sloveniji vsi enaki?!? Jeap, utopija!

Kaj nam je storiti. Zahtevati da se izenači poklic ministra z vsemi ostalimi poklici. Zahtevati nezdružljivost poslanske in županske funkcije. Zahtevati enakopravnost, tudi teh “posvečenih” ljudi, ki naj bi bila zagotovljena z ustavo. Predvsem pa zahtevati od izvoljenih, da najdejo kompetentne ljudi, ki znajo in bodo znali voditi to, kar je ostalo od Slovenije!

Ali je čas za nov referendum ali pa naj poslanci sami dajo te predloge na glasovanje – in naj glasujejo javno, da bo javnost videla, komu se gre za “priskledništvo” in komur se gre za narodov blagor! To bi bil odličen test in rezultati bi bili verjetno precej presenetljivi – sam trdim, da za te predloge ne bi glasovalo več kot 20% poslancev – vrana vrani ne izkljuje oči! Se motim?