Slovenska smučišča imajo med vikendi eno posebnost – prav prijetno poskrbijo za vse malce manj zahtevne smučarje, ki si s čakanjem v dolgih vrstah lahko odpočijejo utrujena kolena. Za malce bolj zahtevne smučarje pa to niti ni tako smešno, ampak prej ovira, ki jih prepriča v to, da gredo rajši na smučišča v Italiji, ali Avstrijo.

Vendar slovenska smučišča nimajo problema samo z gužvo in vrstami, definitivno pa imajo problem z dodano vrednostjo za smučarje, ki plačajo precej visoke zneske za karte – dnevna karta za odraslega – Krvavec 29,00 €, Rogla 29,00 €, Vogel 26,00 €, Cerkno 28,00 €, Kranjska gora 29,00 €, Mariborsko pohorje 29,50 €. Za ta denar dobijo v povprečju od 12 do 30 km smučišč?!? Vendar to je osnova – sneg, sedežnice, in pa proge. Kaj pa vse ostalo?

Tega pri nas ni – sedaj sledi posploševanje, ki je lahko tudi povsem napačno (in če me kdo opozori na to, bom vesel!). Očitno vse to izhaja iz prepričanja da je smučanje nacionalen šport, kot je bilo to pred dvajsetimi leti, ko smo vsi peli “račke”, in ob progah veselo jodlali: “Nič nas ni strah, če so smučarji z nami. Takrat so bili drugačni časi in smučarji so bili naši idoli – Bojan Križaj, Rok Petrovič, Mateja Svet,… Takrat nam je bilo vseeno kakšna so naša smučišča, ker so le redki imeli možnost (finančno) iti v tujino in si ogledati kako te stvari potekajo tam.


Kaj pogrešam na naših smučiščih. To, kar da smučišču dodano vrednost: večjo “kilometrino” prog, poligon za freestyle deskarje, možnost spusta in merjenja časa med količki na tekmovalni progi, merjenje hitrosti, vrtec za malčke….. Par stvari, ki jih prakticirajo v tujini in ki so vedno dobro sprejete.

Da o dodatnih storitvah, kot je merjenje presmučanih kilometrov s pomočjo karte, kot imajo to urejeno že na večini smučišč v naši bližini niti ne razmišljam. Namreč kaj je lepšega, ko prideš domov, da vneseš v spletno stran ali imaš na iPhona naloženo aplikacijo, številko smučarske karte in ti sistem poda podatke kaj vse si tisti dan presmučal in kje si smučal. Pri 100 in več kilometrih smučišč, ki so urejena in predvsem kjer je poskrbljeno tudi za hrano in pijačo, je to nekako obvezna stvar – kako se boš drugače “hvalil” pred kolegi?

Razlika med karto v tujini in pri nas je nekaj eurov (okoli 10) – odvisno od smučišča, vendar pri njih ne naletiš na čakanje v vrsti na sedežnico ki traja 30 in več minut in je kultura smučanja na malce drugačnem nivoju – seveda pa povsod obstajajo izjeme. Prav tako je odlična smuka na domačih smučiščih med tednom, ko ni gužve in se lahko nasmučaš brez čakanja v vrstah.

Da ne bom samo kritiziral, tudi naša smučišča se “popravljajo” in posodabljajo, vendar se na žalost ne odpirajo nova, visokogorska, kjer ne bi bili žičničarji odvisni od umetnega snega in kjer bi obstajala daljša smučišča, predvsem pa veliko bolj prepletena in med vikendi razbremenjena. Ampak investicije so visoke, sezone pa vsako leto drugačne in se je precej težko zanesti na predvidene številke na podlagi prejšnjih sezon.

6 Responses to Slovenska smučišča in njihova dodana vrednost za smučarje in borderje

  1. Karmen pravi:

    Smučam v tujini, najpogosteje v Avstriji, uporabljam Skipass variante, kjer za enako ceno kot na Krvavcu ali v KG smučam na precej boljših smučiščih v bližini meje. Tisto, kar je meni, poleg kilometrine prog, raznolikost terenov in da ni gužve, pomembno – je tudi to, da so proge široke. Ampak reeeeees široke.

  2. Janez pravi:

    Tudi med vikendi se da prav lepo smučati po slovenskih smučiščih, je pa res, da ko “zagusti” takrat je pa skoraj vedno potrebno čakati v gužvi. Tujina je praviloma dlje in relativno dražja/boljša, so + & – in spet je precej odvisno od smučarja/deskarja kaj si želi. Za nekoga je dovolj, da se gre zapeljati nekajkrat po smučišču in pojesti enolončnico. Naj se uživa s primerno pripravljenimi smučmi :P

  3. JBi pravi:

    Slovenska smučišča so dobesedno podn – npr. čez novo leto sem ponesreči zajadral na Roglo. Mučil sem se, sam sebe silil, da sem smučal po tistih 2 kratkih progah na zastarelih žičnicah – gor in dol vedno znova vsake 2 minute po isti progi,… Izven smučišča pa naslednje – za novo leto ni bilo ognjemeta, ni bilo enga usrenega jurčka za pivo, ni bilo enga bednega one man banda za 300 eur,… skratka denar sem prinesel domov.

  4. S pravi:

    Cena smučarskih kart so prinas vsekakor predraga. Predvsem če pogledamo kaj dobimo za to.
    Se pa strinjam s tabo da če že dobro plačaš karto, naj bo primerno temu urejeno tudi samo delovanje v smeri zadovoljstva smučarjev. Ke čapacitete omogočajo normalno smučanje 2000 mučarjem pač naj omejijo karte, ne pa da spustijo kolikor pač kart prodajo, smučarji pa potem izgubljajo živce pri samemu čakanju. Da ne omenim “mularije”, ki se tu pa tam tudi prerine naprej pred tiste ki že nekaj časa čakajo.

    Mimogrede glede stanja pri nas bi po mojem morali dati ven zavarovanje karte, s tem bi bile karte cenejše, poleg tega pa bi ljudje tudi malce bolj premišljeno smučali. Zakaj? Ker vemo da si zavarovan in obljubljajo vse, ko se ti pa zgodi nesreča pa iščejo vse načine da ti nebi izplačali. Par primerov poznam, celo enega od zavarovalniških agentov so “masirali” toliko časa da je živce izgubil ter jih poslal v tri krasne.
    …to je eden izmed predlogov. Bi se pa našlo še marsikaj, kar kljub “zakonu o smučanju” pri nas nimajo urejeno. Tako da če že želiš kar s eda izkoristiti dan za smučanje ter uživati v tem je Avstrija ali Italija najboljši kraj za to :)

  5. S pravi:

    JBi, to je pa požrešnost ljudi ki imajo to čez. Če bi imeli ugodnejše karte (kar bi glede na to kar imajo tako in tako morali imeti) in urejeno organizacijo dogodkov ter ostalih pomembnih stvari, bi situacija iz finančnega vidika bila čisto drugačna.
    Z ansamblom bi dvignili razpoloženje, s tem bi definitivno marsikdo posedel ter še zraven kaj pojedel. Če je pozitivno okolje bi se marsikdo vrnil ne samo za en ampak tudi za več dni.

    Po drugi strani, ko razmišljaš da so veliki pridobili denar iz investicij in razpisov, pa je vprašanje ali jim je interes narediti konkurenčno, zabavno in zanimivo smučišče, ali je zgolj “grabežljivost” po tujem denarju, ki ni ravni najbolje izkoriščen/uporabljen (sploh pa zaradi “hand ot hand” opcij, kjer želi vsakdo biti del delitve).

  6. Karmen pravi:

    Ni nujno, da je dlje, meni je Osojščica precej bliže kot Kranjska Gora ali Rogla. Skozi karavanški predor in si tam.

    V petek so bile na Krvavcu proge razrite in neratrakirane, čisto nepripravljenje že navsezgodaj zjutraj. In to ni bilo prvič.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.