Včeraj sem se odločil, da se zapeljem do smučišča Stari vrh na nočno smuko. Ideja je bila odlična. Podobno idejo je imelo še ogromno ostalih, kajti po pogovoru z domačini sem ugotovil, da je bila gužva, ki je ne pomnijo, vendar sem se v dveh urah in pol “ornk” nasmučal – presmučak 18 kilometrov in to za ceno 25 evrov, kolikor stane nočna smuka.

Smučišče Stari vrh je od Ljubljane oddaljeno manj kot pol ure. Mimo Škofje Loke in potem vas čaka še 15 kilometrov. Ko sem se vozil tja v koloni vozil, sem bil prepričan, da je to nekaj normalnega, da gre veliko ljudi na nočno smuko. V bistvu sem bil presenečen, da toliko ljudi smuča zvečer.

V vrsti za karto sem čakal sicer manj kot 5 minut, v tem času pa so preverili izpolnjevanje PCT pogoja in ko sem kupil karto sem se odpravil na sneg. Nočna smuka na Starem vrhu je med 19. in 22. uro. Včeraj je bila zunanja temperatura +1 stopinjo, kar je bilo precej podobno pomladanski smuki. In med vožnjo s 6-sedežnico, kjer je urejena in osvetljena smučarska proga, je bilo prav prijeno toplo.

Proga za nočno smuko je dolga okoli 1,9 kilometra in je bila na začetku odlično pripravljena – spodaj umetno ustvarjen sneg, ki je dovolj trd, da zdrži naval smučarjev, zgoraj pa mehkejša plast snega, ker se ob teh temperaturah že tali. Po kakšni uri smučanja je bilo na smučišče sicer že precej kupov snega in na nekaterih delih ledega podlaga, vendar je bila smuka prijetna kljub temu.

Presenetilo me je, da na smučišču toliko mladih – vendar sem ob pogovoru z domačin na sedežnici izvedel, da so podjetja v tistih koncih “subvencionirala” nakup kart in posledično si več ljudi lahko privošči smučanje. In izvedel sem, da smučišče Stari vrh že res dolgo ni bilo tako obiskano, saj ponavadi je smučišče bolj kot ne samevalo.

Kljub temu, da je obratovala na nočni smuki zgolj sedežnica, pa je bila vrsta samo prve pol ure, pa še to zgolj par minut. Ko sem končal s smučanjem po dveh urah in pol, sem ugotovil, da sem presmučal več kot 20 kilometrov (brez vožnje na sedežnici) in da je bila najvišja hitrost, ki sem jo dosegel 61.9 km/h.

Tokrat sem prvič, po dolgem času, smučal s čelado. Ni me motila, čeprav sem bil prepričan, da temu ne bo tako. Tudi na samem smučišču nisem videl nikogar brez čelade, je bilo pa veliko “kamikaz” – tistih smučarjev, ki se brez kontrole naravnost spustijo po smučišču in sploh ne opazijo, da obstajajo tudi drugi smučarji.

Suma sumarum – nočna smuka na smučišču Stari vrh je bila super in občutek je bil, da sem na nočni smuki nekje v začetku aprila na kakšne smučišču v Franciji.