Spodnji tekst lahko svobodno kopirate in ga objavite na svojem spletnem mestu, delite na Facebooku, ali Twitterju, predvsem pa ga pošljite našim vrlim EU poslancem – mogoče bodo celo kdaj do konca prebrali kakšno elektronsko pismo, v kar sam sicer rahlo dvomim!

Maja Bogataj Jančič je sestavila pismo, ki ga lahko skopirate in pošljete našim EU poslancem, glede sporazuma ACTA, o katerem se bo glasovalo / odločalo naslednji teden.  Elektronski naslovi, na katere lahko pošljete spodnji e-mail so: [email protected], [email protected], [email protected], [email protected], [email protected], [email protected], [email protected], [email protected].

Spoštovane poslanke in poslanci v Evropskem parlamentu,

v bližnji prihodnosti se boste morali odločati o ratifikaciji Trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju, o ratifikaciji ACTA. Pri svoji odločitvi boste tehtali vsebino sporazuma, primerjali stališča strokovnjakov in ne strokovnjakov ter upoštevali mnenja državljank in državljanov Evropske Unije. Na koncu se boste morali odločiti po svoji vesti.

Kot državljanka Evrope, državljanka Republike Slovenije, kot uporabnica interneta in kot strokovnjakinja za pravo intelektualne lastnine, vam želim predstaviti tri glavne probleme ACTA, zaradi katerih ACTA ne bi smela biti ratificirana v nobenem parlamentu.

1. IZHODIŠČNI PROBLEM

Izhodišče ACTA je, da je pravni sistem intelektualne lastnine – torej sistem za spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti – dober. Da je njegov edini problem, da uveljavljanje pravic ni dovolj učinkovito. To ni pravilno izhodišče, saj je problemov v pravu intelektualne lastnine veliko več.

Na primer: avtorsko pravo, kot ga poznamo danes, je nastalo že kmalu po pojavu tiska in je zelo slabo prilagojeno digitalnim tehnologijam in globalnim komunikacijskim omrežjem. Pritožujejo se vsi, ki jih pravna ureditev zadeva, in sicer avtorji, uporabniki, institucionalni uporabniki in tudi različne industrije.

ACTA predstavlja zgolj enostransko rešitev problemov, kot jih vidi t.i. zabavna industrija iz držav, ki so se o ACTA pogajale.

Potrebna bi bila široka in demokratična družbena razprava vseh interesnih skupin o boljših in učinkovitejših sistemih za spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti, ki bi bolje spodbujali in varovali intelektualne stvaritve, vendar tako, da s tem ne bi posegali v svoboščine posameznikov in v pravice drugih.

2. GLAVNI PROBLEM

ACTA ni mednarodna konvencija, ki bi nastala v tradicionalnih forumih, kot sta npr. Svetovna organizacija za intelektualno lastnino in Svetovna trgovinska organizacija, ker so temu številne države nasprotovale. Države, ki so vseeno želele rešitve, oziroma so tako želele industrije iz teh držav, so zato izbrale drugačen mednarodno-pravni mehanizem – večstranski mešani trgovinski sporazum. O tovrstnih sporazumih se običajno pogaja v tajnosti, kar pa za materijo, kot jo obravnava ACTA, ni dobro. Zakaj ne? Kljub temu da ACTA ne vsebuje vsebinskih pravil na področju intelektualne lastnine, saj zgolj vzpostavljala nove standarde uveljavljanja pravic, prav vzpostavljanje novih standardov uveljavljanja pravic – zlasti v primeru uveljavljanja avtorskih pravic na internetu – vpliva na druga področja oziroma na druge pravice in svoboščine.

Zato se o takšni materiji ne bi smelo pogajati v tajnosti! Še več: o takšni materiji se sploh ne bi smelo pogajati, ampak bi morali o takšni materiji javno razpravljati in sprejemati pravila v demokratičnih zakonodajnih postopkih v parlamentih. V primeru ACTA pa so se, namesto da bi o tem odločali demokratično izvoljeni predstavniki ljudstva, o tem v tajnosti pogajali vladni predstavniki (npr. za Slovenijo se je pogajala Komisija EU, za področje kazenskih sankcij pa Predsedstvo EU). V primeru ACTA se nacionalne parlamente vključuje šele sedaj, ko je že vse dogovorjeno in podpisano. Od vas, poslancev, se končno pričakuje zgolj to, da sporazum ratificirate, zato, da mu boste za nazaj popravili njegov demokratični deficit.

Na nobenem področju se ne bi smela sprejemati pravila na tako nedemokratičen način.

3. PROBLEM, KI BO IMEL NAJVEČJE POSLEDICE

Določbe ACTA so zelo splošne – tako določbe o pravnih varovalkah kot tudi določbe o možnih ukrepih.

V ACTA sicer ni nikjer izrecno določb o cenzuri interneta, o možnosti odklapljanja interneta ali možnosti dostopa do osebnih ali komunikacijskih podatkov brez sodnih določb – kar ji pogosto očitajo protestniki. Lahko pa ACTA za veliko prej zapisanega predstavlja mednarodni pravni okvir.

Kot državljanka Republike Slovenije naj izrecno omenim 11. člen in tudi 27. člen ACTA, saj lahko za slovenski pravni red predstavljata veliko spremembo na področju varstva komunikacijske zasebnosti in varstva osebnih podatkov. Za slovenski pravni red so zelo problematične tudi določba o pravnem varstvu tehnoloških ukrepov v povezavi s kazenskimi sankcijami, zaradi katerih bi se morala spremeniti naša kazenska zakonodaja.

Naj vam konkretno pokažem v čem so pasti ACTA. V 3. odstavku 27. člena je zapisano “Vsaka pogodbenica si v poslovni skupnosti prizadeva spodbujati skupna prizadevanja za učinkovito obravnavanje kršitev blagovnih znamk in avtorskih ali sorodnih pravic, pri čemer ohranja legitimno konkurenco ter, v skladu s pravom te pogodbenice, temeljna načela, kot so svoboda izražanja, pošten postopek in zasebnost.” Ta zelo široka določba bo v praksi lahko izpeljana v uzakonitev ukrepov za izklapljanje interneta (“three strike and you are out”) v eni skrajnosti ali pa bo v drugi skrajnosti predstavljala zgolj podlago za organizacijo izobraževalnih delavnic o učinkovitejših načinih uveljavljanja intelektualne lastnine. Toliko o jasnosti posledic določb.

Veliko nejasnosti in nedoločenih pravnih pojmov v ACTA ne prinaša pravne varnosti, ampak prav nasprotno.

Številni protestniki proti ACTA so zelo glasni, a žal včasih ne vzklikajo pravilnih argumentov, prav tako pa se pogosto ne obnašajo najlepše. Naj vas to, ko se boste odločali o ACTA, ne zmoti. Tudi oni so državljanke in državljani Evrope in državljani članic EU, ki so na cesti PROTI ACTA zaradi pravih razlogov.

Potrebujemo učinkovitejši sistem za spodbujanja ustvarjalnosti. Naj bo pozornost medijev in posledično občutljivost politike končno priložnost, da pričnemo urejati zadeve.

Dela bo veliko, preprek še več, vendar je zadeve potrebno pričeti izboljševati.

Za začetek glasujte proti ACTA.

Hvala in lepo poletje

Tale del tukaj zamenjajte za svoj podpis!

Maja Bogataj

Dr. Maja Bogataj Jančič, LL.M. (Harvard), LL.M. (Torino)
Intellectual Property Institute
Dvorakova 5, 1000 Ljubljana, Slovenia
www.ipi.si

One Response to Maja Bogataj Jančič – pismo poslancem EU parlamenta glede sporazuma ACTA – pošlji naprej

  1. srena says:

    Dvomim, da bo kdo bral, še manj, da bodo upoštevali…

Leave a Reply

Your email address will not be published.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.