Po buzzwordu Web 2.0, smo se vsi sprijaznili, da je Social media topshit. Da brez tega ne more v Sloveniji preživeti niti eno podjetja, kajti če te ni na Facebooku, potem ne obstajaš. Če nisi na Twitterju, je kot bi bil gol. Če ne objavlja podjetje fotk na Instagramu, potem je vse skupaj brez veze. In Social media je postala buzzword, ki se je začel dobro prodajati pri nas.

Pričakovanja so bila velika, konverzije “kurčeve”, ampak pomemben je bil engagement. To je tisto pravo, kar daje dodano vrednost znamkam, ki se dičijo na Facebooku, Twitterju in ostalih družbenih omrežjih. Ki komunicirajo s svojo “potrošniki”, ki so na Facebooku zaradi zabave in jim poskušajo prodati “super duper shit”. V bistvu je marsikdo ugotovil, da so družbeni mediji samo eden izmed kanalov, preko katerih se lahko prodajajo stvari, marsikdo drug pa do tega še ni prišel. In kot je vsak kanal specifičen, so tudi “kupne” navade uporabnikov različne.

Večina kanalov ni primerna za prodajo, ker smo ljudje tam zaradi “show-offa”, zabave, včasih tudi zaradi komunikacije s prijatelji. To, da naj komuniciram z brandom, se mi zdi vredno “pol kurca mrzle vode”. Ampak to je moje prepričanje in verjamem, da se le redki s tem strinjajo.

Ker je v Sloveniji nastalo cel kup “agencij”, ki se ukvarjajo z družbenimi omrežji, sem se odločil, da pogledam kako komunicirajo s svojimi “prijatelji”. Koliko je originalne vsebine, ki jo objavljajo in predvsem, koliko sranja se vsak dan objavi na Facebooku – namreč sam imam problem, da ne “lajkam” podjetij in znamk, ker se mi zdi to povsem nesmiselno – obstaja n-kanalov, preko katerih me že sedaj obveščajo o novostih in ne potrebujem še Facebooka, ali Twitterja za isto stvar. Pravzaprav si niti ne predstavljam, kaj bi lahko z menoj komunicirala NLB, Alpina, vsaka druga gostilna.. (naključna imena, niti ne vem, če so res prisotni na Facebooku).

Kliknil sem na http://si.socialnumbers.com/, kjer so združeni podatki o najboljših agencijah v Sloveniji, ki delajo na Facebooku in potem šel po naključnem vrstnem redu po Facebook straneh in se divil kaj vse se sproducira in kaj vse ljudje lajkajo – če je število lajkov dejansko pomemben element na Facebooku, potem sem jaz kreten (to, sem že itak, ker sem se sploh spravil brati te statuse, ki jih objavljajo). In tukaj je cel kup primerov, katerim ne bom dodal povezav, da se ne bo kdo našel v njih in vse skupaj vzel preveč osebno:

  • Pa jo imamo, še tretjo medaljo. Bravo Rajmond in en velik LIKE za naše olimpijce.
  • Weekend is here! Enjoy*Enjoy*Enjoy*Enjoy :)
  • Bravo Rajmond, čestitamo za bronasto kolajno!
  • Legenda Rajmond! Like, da pade še kakšna slovenska kolajna!
  • Roke gor vsi, ki ste danes zjutraj uporabili dremež :)
  • LIKE, če imate tudi vi radi svoje hišne ljubljenčke :)
  • Mi se danes počutimo zelo olimpijsko, pa vi? ;)
  • Opa, tole pa so teleščka za lajkat, kajne?
  • Kako luškano! Heidi si je s hčerkicama omislila enako rdečilo za ustnice! ;)
  • Kdo je za piknik lajke gor?
  • Olala, naša veslača iztok Čop in Luka Špik sta na olimpijskih igrah v Londonu osvojila bronasto medaljooooo! Čestitkeeeeeeeee!

WTF? Ali se meni blede, ali pa so uporabniki Facebooka dejansko na tem nivoju, da se jim takšni status updejti zdijo zabavni, vredno “lajkanja”, predvsem pa da so to zgoraj status “updejti” znamk in njihov način komunikacije?!? Če je to upravljanje z družbenimi mediji, potem jaz dejansko živim v neki “pripizdini” (kar tudi sicer dejansko!). Ampak hej, kdo sem jaz, da bi pametoval, če pa ljudje takšne statuse res “lajkajo”. Še sreča, da potekajo Olimpijske igre, sicer bi bila kriza z objavami in bi bile še malček bolj debilne!

Mogoče za razmislek – vredno branja: