• 4 min. branja

Zadnje čase veliko noči preživim v hotelih. Že pred leti sem se sam pri sebi odločil, da bom spal v hotelih s štirimi, ali pet zvezdicami. In ta vikend sem prespal v hoteli Grand Hotel Portorož 5* – LifeClass Hotels & Spa
. V tem hotelu sem nočil že enkrat pred tem, vendar ker je bilo v času konference, sem imel omejen čas, da bi si ogledal, kaj vse hotel ponuja. Naj omenim, da “zloglasna” plaža Meduza, ki spada pod ta hotel. Vendar grem po vrsti.

V hotelu Grand Hotel Portorož smo imeli poln penzion v okviru #tvitturizma. Za dobrodošlico nas je pričakala gospodična Rajka iz marketinga, ki nam je uredila celoten plan ogledov in vsega ostalega kar sodi v sklop hotela.

  • kar me je takoj zelo pozitivno presenetilo je bilo dejstvo, da je check-in ob 13. uri, kar je povsem običajno in ker smo bili mi že pred tem v hotelu, je rešila ta problem z voucherji v njihovem Cafe Centralu. Za vsak slučaj nam je pustila še svojo vizitko, da bi jo kontaktirali v primeru, da bi bilo kaj narobe
  • druga stvar, ki mi je bila všeč je bila kratka predstavitev hotela, predvsem pa vseh storitev, ki jih hotel ponuja svojim gostom – to sem doživel prvič. Celoten komples LifeClass hotelov ima preko 400 zaposlenih in hoteli so med seboj več ali manj povezani
  • prav tako smo si šli po predstavitvi ogledati celoten hotel, oz. vse skrite točke, ki jih sicer ne bi našli sami, oz. jih ne bi niti opazili – v to sodijo vsi wellness centri, restavracije in lokalčki na strehah

Ko sem odklonil “portirja”, ki mi je želel pomagati nesti mojo prtljago v sobo – ne vem zakaj, ampak tega nisem dovolil še nikoli, sem doživel prvo večje presenečenje. Sobarice, ki so bile na hodniku, oz. ki so čistile so bile vse oblečene v enaka oblačila. In vse so pozdravljale! Parkrat sem že zapisal, da mi je to eden izmed pomembnejših dejavnikov, predvsem pa da so sobarice ponavadi edine osebe, poleg natakarjev, ki jih vidim v hotelu. In ja, želim si, da točno tak odnos – ne pretirane vsiljivosti, ampak zgolj prijaznost.

Drugo presenečenje je bilo v sobi. Pričakalo me je sveže sadnje in zraven vizitika in pozdravi direktorja za prodajo. To malenkost le redko doživim, vendar mi pomeni veliko. Pogled na morje iz terase, čista kopalnica, predvsem pa zelo urejeno vse skupaj – kljub temu, da ponavadi moja soba po prvih desetih minutah v njej ni več podobna ničemur – zato naredim fotografijo sobe v prvem trenutku.

Hrana v teh večjih hotelih je ponavadi “plastična”. Vsaj takšne sem navajen pri nas. Tokrat temu ni bilo tako, saj je bilo na izbiro več kot 10 različnih vrst solate (sveže) in cel kup ostale (koruza, grah,…). Velika izbira predjedi, predvsem pa velika izbira glavnih jedi, ki je zadostila okusom tako vegetarijanceve, mesojedcem, ljubiteljem morskih zadev.. In ja, odlične sladice!

Kot sem omenil že prej, nisem vedel, da Grand Hotel Portorož v svojih “nederjih” skriva cel kup zanimivih stvari:

In na slednjo masažo smo tudi šli in jo preizkusili. 20 minut masiranja izpod rok Tajke, je pustilo malce posledic – ker nisem navajen takšne masaže, v bistvu je zgodba podobna kot s portirji – ne hodim na masažo, vendar se mora včasih človek pustiti presenetiti. In ko sem bil že dobro obdelan, sem se odločil da skočim še v savno, kjer imajo odličen nabor različnih savn:

Priznam, par jih nisem poznal. Niti še nisem slišal za njih in ko sem se v thalasso savni natrl s soljom sem se počutil povsem prerojenega. In ko sem šel v mavrsko savno – kar sem bil prepričan, da je enako kot turška, je v sekundi steklo iz mene vse, kar je lahko steklo (100% vlažnost) naredi svoje. Po dveh urah savne sem zaspal kot dojenček.

Naslednji dan, izlete in oglede bom preskočil, je bil namenjen “izležavanju” na obali – v prijetni senci Meduze je popoldne minilo preveč hitro. In to, da dvakrat dnevno pospravijo sobo, mi je bilo všeč. Če sem prej omenjal, da vedno vse “razmečem”, sedaj tega niti nisem mogel storiti na ta način.

Ampak da vse skupaj skrajšam – v hotelu sem iskal napake. Iskal sem stvari, ki bi me zmotile, kot to vedno v vseh hotelih in ljudeh počnem. Priznam, imel sem problem, saj me ni nič takšnega zmotilo – pa ne zato, ker bi spustil standarde, ampak ker stvari v hotelu tečejo tako kot morajo. Prijazne receptorke, ustrežljivi natakarji, na katere ni treba čakati več kot 3 minute v največji gužvi, super hrana, predvsem pa celovito doživetje, kar pogrešam v takšnih hotelih.

In ko sem drug dan dobil pisemce pod vrata sobe, da bi se gospodična Rajka rada dobila z menoj, sem bil še bolj presenečen. Ne, nisem si delal utvar za kaj bi se lahko šlo, ampak sem vedel, da bo pogovor o izkušnji. Dejansko me poslušala, ko sem ji povedal cel kup svojih predlogov, ki jih kot uporabnik storitev vidim in glede na to, da jih je že precej na njihovi to-do listi, mi je bilo všeč, da podobno razmišljava. Še bolj pa sem bil presenečen, ker je bila dejansko odprta za predloge in je najina debata trajala skoraj dve uri – sobota popoldan je bila, da bo bolj jasno zakaj sem presenečen – ker to ni šlo v njen delovni čas. Ampak ljudje dejansko živijo s hotelom in to se pozna pri vseh zaposlenih.

Zelo zelo pozitivna izkušnja in če sem sedaj iskal hotele za preživljanje vikendov na Hrvaškem, ker sem imel pri nas par slabih izkušenj, se mi je sedaj mnenje povsem spremenilo, predvsem pa sem se začel zavedati, da imamo pri nas čudovite stvari, samo nihče nas ne opozarja na njih, ali pa jih samo preprosto ne vidimo.

Hvala Rajki in osebu Grand Hotela Portorož za to izkušnjo, ki jo rade volje delim še z ostalimi!