Festivali in Slovenija – kaj pa turizem smo ljudje?

Ta vikend je v Tolminu potekal Punk Rock Holiday, naslednji teden pa bo na isti lokaciji potekal festival Metal Days. Kaj imata skupnega? Množico ljudi(okoli 4000 na PRH in okoli 12.000 na MD), ki pride v Slovenijo iz različnih koncev sveta poslušati uveljavljene skupine, se družiti s podobno mislečimi in trošiti denar. Ob slednjem boste zastrigli z ušesi – kako naj imajo eni “panksi” denar, ali pa kako bodo “ljudje v črnih oblačilih” napolnili lokale v Tolminu.

Vprašajte samo domačine, ki so razmišljali precej podobno pred leti, kot verjetno vi v tem trenutku – pa vendar kaj kmalu ugotovili, da temu ni tako. Da so ti obiskovalci festivalov, ki pridejo v Slovenijo iz Avstrije, Nemčije, Belgije, Češke, Irske, Anglije, Španije in tudi iz bolj oddaljenih držav, kot so Avstralije, Švedske, ali pa Rusije, zelo dobra klientela, ki dejansko troši veliko veliko več, kot vsi tranzitni turisti, ki zgolj potujejo skozi Slovenijo. In če so štiri, ali več dni v Tolminu, morajo nekaj jesti, nekje spati, predvsem pa gredo nekam na pijačo. In v dneh festivala so lokali v Tolminu in okolici polni od jutra do večera.

Zakaj takšna uvertura? Da si boste bralci lažje predstavljali, kaj pomeni, če dobiš v Slovenijo ljudi, ki so zvesti glasbi in ki se vsako leto vračajo na festival v naših krajih. In vsako leto pripeljejo s seboj še več prijateljev, ki jim razlagajo o naravnih lepotah naše dežele. V parih pogovorih, ki sem jih imel z obiskovalci, sem ugotovil par stvari:

• dober festival je skupek dobre glasbe (kvalitetnih skupin), dobre družbe in pa okolja, v katerem festival poteka
• za svoje priljubljene bande so ljudje pripravljeni iti tudi na drug konec sveta, da jih ujamejo in vidijo na odru
• obiskovalci, ki pridejo iz drugih držav, ne pridejo na festival zgolj zaradi glasbe, ampak si vzamejo to kot dopust – in na dopustu se troši denar
• zvesti obiskovalci čez par let začnejo prihajati na festival tudi s svojimi otroki – takrat več ne spijo v šotorih, ampak iščejo prenočišča v bližnjih hotelih, ali apartmajih
• cene pijače so za obiskovalce iz tujih držav pri nas zelo nizke – kar se pozna tudi v trošenju
• kljub izgledu, ki ga nekateri od njih “furajo”, so to prijazni ljudje, ki ne bodo nikomur storili nič hudega

In ko imam narejene takšne zaključke, pridem do bistvenega vprašanja – v 14. dneh se bo v Sloveniji znašlo več kot 15.000 mladih obiskovalcev festivala – turistov – kaj jim pa ponuja naša država? Kako jih animira lokalna skupnost? Odgovor, da se ne boste preveč trudili, je preprost – NIHČE jim ne ponuja ničesar! Ti ljudje so dejansko prepuščeni sami sebi, naravnim danostim in njihovi raziskovalni žilici, da odkrijejo kaj novega in zanimivega.

Smešno, vendar resnično – na štiri dnevnem festivalu ni niti enega predstavnika STO-ja, ki vrže vsako leto v oglaševanje zajetne kupe denarja in ki se vedno znova hvali z odličnimi rezultati o številu nočitev. Jeap, tudi teh 15.o00 obiskovalcev iz različnih krajev sveta je zajetih v to kvoto, vendar so bili prepuščeni samo svoji iniciativi, če so želeli karkoli videti. Namesto, da bi STO in lokalni TIC organiziral cel kup dejavnosti, ki bi bile prilagojene tem obiskovalcem, rajši skrivamo glavo v pesek in se delamo, da je vse ok. Potencial ljudi, ki pridejo na festival in njihov “word of mouth” domet je pa krepko večji, kot si lahko predstavljamo v najleših sanjah! Ampak mi bomo rajši zakupili en “kurčev” oglas za Slovenijo na Heathrowu, ki ga vidi milijon ljudi, ampak nihče se na podlagi tega ne odloči priti v Slovenijo. Na drugi strani pa imamo ljudi v Sloveniji, pa vendar jim ne ponudimo ničesar!?!

Če ze kritiziram, potem moram podati tudi rešitve, mar ne? Moj pogled, kot pogled obiskovalca, je povsem preprost:

• STO bi morala aktivno podpirati takšne dogodke – ja, tudi z vložkom, oz. s finančnimi sredstvi!
• ob vhodu na festivalsko prizorišče bi morali imeti stojnico, kjer bi obiskovalcem delili informacije o lokacijah, ki bi jih lahko potencialno zanimale
• organizirati bi morali, skupaj z lokalnimi TIC-i, spuste s kajaki, rafting, obisk adrenalinskega parka in te informacije jasno in glasno prikazati obiskovalcem
• organizirati shuttle prevoze do Bleda, Postojnske jame, ali zgolj do Vršiča
• obiskovalcem ponuditi več informacij o tem, kje so in kaj si lahko tudi v lastni režiji ogledajo

Zakaj razmišljam o tem – na podlagi pogovora s parimi Angleži, ki so sicer bili povsem tetovirani, vendar eden izmed njih je bil borzni posrednik, drugi pa bankir, ki si data vsako leto malce duška in gresta na festivale, vendar imata toliko denarja, da bi rade volje šla na ogled Slovenije, vendar jima tega nihče ne organizira. Na žalost nismo več v časih, ko je turist zgolj in samo prišel in smo si mastili brke, sedaj so prišli časi, ko je treba kaj narediti za to, da se bo turist vrnil. In ta dva Angleža sta me spraševala o Bledu in njegovi lepoti, ki sta jo odkrila na internetu – na žalost jima nisem mogel ponuditi vožnje, saj imam avto zgolj za dve osebi – vendar, če bi bil organiziran prevoz do kakšne takšne destinacije, predvsem pa ob dejstvu, da je par tisoč ljudi do 13. ure lahko zgolj počivalo v šotorih, bi marsikdo izkoristil takšno opcijo za odkrivanje nove dežele.

Par iz Irske, z dvema otrokoma (10 in 14) je rekel, da je to ena izmed najlepših dežel v kateri so bili in da veliko potujejo naokoli. Da so združili teden dni počitnic tukaj z obiskom festivala, vendar se je precej težko znajti, če ne poznaš ničesar. Ko sem jim predlagal par destinacij v bližnji okolici, so bili povsem zadovoljni.

In ko bodo naslednjič ljudje jamrali, da ni dela, da ni ničesar v Sloveniji – 15.000 ljudi je bilo na festivalu, če bi domačini prodajali “marmelade”, “šnopc”, ali pa klobase, bi jih ti mladci iz raznih krajev rade volje kupili. Predvsem veliko rajši, kot pa da kupujejo hrano v trgovinah. Ampak nikjer nisem srečal niti enega “prodajalca” ob cesti, ko sem se peljal na prizorišče. V Sloveniji je pač lažje pizditi, kot pa da nekaj samoiniciativno storimo.

Turisem smo ljudje? Ne, ne. Turizem so ljudje, ki pridejo v Slovenijo z denarjem in ga niti ne morejo zapraviti, ker jim ga nikjer ne želimo / ne znamo / ne moremo / nočemo, vzet iz rok. In potem bomo jamrali, da je bila sezona slaba in da ni vračajočih gostov!? Le zakaj bi bili – zaradi naravnih danosti? Tisti časi so pa že zdavnaj minili!

Na fotografiji je kitarist skupine The Casualties, Jake Kolatis, ki je precej premožen, saj skupina že od leta 1990 precej dobro služi s prodajo plošč in koncerti. In takšnih ljudi je na festival cel kup. Se bo vrnil v Slovenijo z družino? Verjetno ne, ker je ni imel niti priložnost spoznati – njegovo življenje je pač potovanje – vendar če bi mu nekdo pokazal, v parih urah, par lepot Slovenije, bi se zgodba lahko obrnila in v naslednjem intervjuju za Burning Stars bi lahko razlagal ravno o tem! Ah, škoda, kajne?