Še dva dneva nas ločita do evropskih volitev – 25. maj, ki smo ga v Jugoslaviji praznovali kot dan mladosti, marsikdo pa na taisti dan praznuje dan brisače. Če sem iskren, so predvolilne zdrahe, predvsem pa “soočenja”, če so sploh bila, šla povsem mimo mene. Nekaj abotnih obrazov vidim na plakatih, slišim radijske oglase, kjer se nekateri poskušajo prebiti v vodstvo z dokaj negativno kampanjo, sicer pa veliko udejstvovanja na družbenih omrežjih, ki so očitno najbolj priročni (beri najcenejši) za politično agitacijo.

Če bi me sedaj kdo vprašal, koga bom volil, bi še vedno stal za odločitvijo, ki sem jo dal, ko sem slišal za idejo – Sanjska služba, ki nastavlja ogledalo vsem tistim, ki se borijo za odlično plačo, predvsem pa za nič dela, ki ga imajo v EU parlamentu. No, takšen zaključek sem naredil, ko sem videl koliko so naši trenutni poslanci aktivni v EU parlamentu.

Demokracija, kjer se izžreba srečnega dobitnika mi je povsem všeč in kljub temu, da je eden izmed kandidatov proti splavu in je to jasno povedal na radiu Ognjišče – seveda je Sanjska služba doživela pogrom, vendar se mi zdi točno to dejanje eno izmed najpomembnejših v vseh letih samostojne Slovenije. Ja, nimamo vsi ljudje enakega mnenja – še daleč od tega, vendar je dosedanja “demokracija” pomenila ravno to – vsi strankarski ljudje so morali zagovarjati mnenje stranke in ne svoje mnenje, ali mnenje volivcev, ki so jih izvolili. V bistvu je marsikdo komentiral to zadevo s tem, da bi bilo boljše, če bi bil predstavnik Sanjske službe tiho. Ne! Zakaj bi bil tiho. Ima pravico do mnenja in ima pravico do svojega stališča. In če se uvede Agora – potem bodo imeli volivci možnost povedati svoje mnenje in ne bo to mnenje peščice ljudi, ki že dolga leta vodijo vse niti politike v Sloveniji.

Vendar nazaj k volitvam. Predvolilni čas je sovpadal z poplavami v Bosni, Srbiji in na Hrvaškem in tako je odvzel precej medijskega prostora in časa “prepirom”, ki bi jih sicer poslušali in brali o njih. Kar mi je všeč. Politika ni všečna, niti niso všečni politiki, v bistvu ljudje niti ne razumem politikov, ko flancajo do neskončnosti. In to se mora spremeniti. Pustiti novim obrazom v politiko – tako v EU parlament, kjer bodo stali za svojimi besedami in ponosno opravljali svoje poslanstvo, predvsem pa je počasi čas, da se mastodonti, ki jih ni malo, poslovnijo za vedno iz politike, ki so jo krojili zadnjih 20+ let. Takrat bomo lahko začeli ustvarjati novo Slovenijo, ki ne bo slonela na zdrahah iz preteklosti, ampak bo pogled uprt v prihodnost. Prihodnost je tisto, kar nas lahko reši in kar bi moralo biti najbolj pomembno pri vsem skupaj.

Glede na to, da bodo verjetno precej kmalu državne volitve, pa si ne upam staviti, da bo tista kampanja šla tako mirno mimo. Tam ne bo boj, ampak bo mesarsko klanje in pri vsem tem bomo davkoplačevalci izpadli zgolj kolateralna škoda, na katero nihče nikoli ne pomisli – razen v času pred volitvami, ko postanejo politiki slinasti in obljubljajo med in mleko.

V nedeljo vsi na volitve in pokažimo, da v Sloveniji ni vse tako v kurcu, kot si pogosto mislimo!

jugoslavija-nob-tito-hitler-07.jpg

Volilni molk na družbenih omrežjih – Twitter in Facebook

O tem, da se volilni molk na Twitterju in Facebooku se ne more kaznovati, kar velja za posameznike in ne za stranke in kandidate, pišem zadnja leta pred volitvami. Namreč družbeni mediji so se v tem času razbohotili po deželi Šentflorjanski. Vsakič, pred volitvami, se pojavljajo enaka vprašanja in vsakič so tudi odgovori enaki. Mediji so pred leti sporočali, da se kršenje volilnega molka kaznuje s kaznijo 120 eurov – vendar to ne velja na družbenih omrežjih in za posameznike!

Za stranke, kandidate, njihove štabe, predvsem pa za medije, pa veljajo drugačna pravila. In ne, jaz ne bom danes agitiral o tem, katerega kandidata preferiram in bo zmagal v prvem krogu, ampak bom samo izpostavil par dejstev, ki so bila v preteklih letih zapisana na Twitterju – zapisala jih je Nataša Pirc Musar:

Zelo podoben odgovor sem dobil, ko sem se pred časom pogovarjal s strokovnjakom, ki je dejansko šel brati zakon o volilni in referendumski zakonodaji – namreč Facebook in Twitter nista medija – nista vpisana v razvid medijev in kot takšna ne sodita pod pravila, ki veljajo za medije. Tudi uporabniki Twitterja in Facebooka nismo organizatorji volilnih kampanij, oz. ne delamo za njih (slednje je lahko sicer precej tanek led!).

Posledično tudi ne more prihajati kaznovanja “kršitev” volilnega molka na Twitterju in Facebooku. Ker volilna komisija točno ne ve kaj je kaj, rajši preventivno vse skupaj prepove. In se tako opere krivde, da bi se postavljala v nekakšno vlogo razsodnika.

Verjetno bodo te predsedniške volitve precej bolj izkoriščene v te namene – agitacije za določene kandidate, kot smo bili navajeno do sedaj. In ja, to bodo delali javno na svojih profilih in se smejali v brk organom, ki ne bodo mogli ničesar storiti. Glede na to, da sam nisem vpisan v razvid medijev, bi se isto stvar (kot sem omenil že zgoraj) lahko šel tudi sam.

Še uradni odgovor MJU izpred enega leta – za parlamentarne volitve so pripravili takšen odgovor, ki pa ne drži, kot je bilo zgoraj zapisano!

Twitter, Facebook, družbena omrežja in volilni molk

Kolega Jaka je lansko leto (tudi polovica zapisa je kopija lanskega zapisa!) poslal vprašanje ministrstvu za javno upravo o volilnem molku na spletu, predvsem na vse bolj popularnih družbenih omrežjih Twitter in Facebook, ki so jih med drugimi odkrili tudi politiki in jih izkoriščajo za “spam”.
MJU mu je poslalo že vnaprej pripravljen odgovor, ki pa je precej “medel”, oz. ni točno določen – po mnenju MJU je zgodba s socialnimi omrežji enaka kot zgodba s plakatiranjem, ki je v dneh volilnega molka prepovedana!

One Response to Evropske volitve 2014

  1. Janč pravi:

    Le kaj nam je hotel umetnik povedati z gornjo sliko?

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.