Orlek – Na kum – pesem v fotografiji

Skupina Orlek je že pred mnogimi leti ponesla ime Zagorja v svet. Tudi Kum je precej bolj prepoznaven zaradi njih, saj je to ena izmed pesmic, ki mi je še posebej pri srcu – no, pri tem ne morem mimo komadov Čolnišče, Gremo na bunkovc, Adijo knapi, Whiskey Johhny.. In če združiš sprehod na Kum s fotografijami, potem dobiš takšen miks..

Zjutraj zgodaj sem vstal
stvari v rukzak zmetal
in jo mahnil direktno na Kum.
Mim’ Cementarne je šlo,
megla me bode v oko,
prečkam Savo, zaženem se v hrib.
V prve rajde sopiham,
si rokave zaviham,
le počasi jo rijem navzgor.
Nikjer ni konca teh rajd,
za vsako nov je ovin’k,
na koncu gozda zagledam Dobovc.
Skoz’ vas prešerno grem,
se naokrog ozrem,
ponoči nekdo je škarfo razbil.
Se je preveč veselil,
malo s poti zavil,
sicer pa glavno ostal je živ.
Vonj sena me omamlja in
vsak pes me oblaja,
jaz jo pa maham veselo naprej.
Čez pot so srne skočile,
se v hosti zgubile,
na Lontovžu sem drugič počil.
Le mal’ poti je ostalo,
telo je vodo oddalo,
mogočne smreke štrlijo v nebo.
Še zadnji pukl prehodim,
gob nikdar ne pohodim,
tako prispel sem končno na Kum.
Takrat
pogled se razlije,
oster veter zavije,
nad mano odpre se
modro nebo.
Sam na vrhu stojim in
v dolino strmim,
z rešpetlinom iščem
svoj dom.