Ne, nimam kartice ugodnosti/zvestobe in ne zbiram točk!

Sodim med tiste ljudi, ki ne zbirajo točk, nalepk, značk in ki imajo v denarnici vsaj 10 različnih kartic zvestobe, ker jim pridejo prav. V denarnici nimam zadnjih 30 računov iz Mullerja, ker sem pri prejšnjem nakupu dobil popust in ga bom naslednjič uporabil, ali pa Lidlovega računa, ker bom imel naslednji četrtek 10% popust. Ne sodim med tiste, ki gredo v različne trgovine in v njih kupijo različne izdelke, ker so najboljši in imajo najboljše cene. Prav tako mi je popolnoma vseeno, če bom s kartico zvestobe zbral toliko točk, da bom nekaj, kar ne potrebujem, lahko kupil skoraj zastonj!

Vendar obstaja veliko takšnih ljudi, ki zbirajo točke, ki imajo takšne in drugačne kartice in katerih osebne podatke in podatke vsakega nakupa v različnih podjetjih zbirajo in obdelujejo. Pametna obdelava takšnih podatkov lahko prinese precej benefitov podjetju, saj točno vedo kakšni so njihovi potrošniki. Vendar na žalost zelo malo podjetij te podatke res dobro zna izkoriščati.

Si predstavljate, da dobite po parih mesecih uporabe zvestobne kartice na dom personaliziran katalog s produkti, ki jih ponavadi kupujete in s super ugodnimi cenami? Ali pa da dobite knjižico receptov iz vaših najljubših izdelkov, ki jih kupujete v trgovini?

Preprosto, saj vendar imajo podjetja, ki ponujajo kartice zvestobe/ugodnosti vse podatke iz katerih lahko izluščijo točno te podatke in jih preko pametnih algoritmov sparijo z recepti, izdelki in vsem ostalim. Glede na to, da vedo povsem natančno koliko vsak mesec zapravite pri njih vas lahko postavijo v kategorijo in potem odmerjajo “nagrade”, ali cukrčke.

Vendar. Ja, v Sloveniji je vedno vendar. Pri nas ne počnejo tega. Teh stvari se lotevajo na precej bolj “u izi” način in nagrajujejo potrošnike z izdelki, ki jih ponavadi ne potrebujejo, ampak ker so poceni, jih potrošniki seveda kupujejo. Tudi ni različnega nagovarjanja (segmentiranja) potrošnikov glede na njihove kupne navade in kupno moč. Manjša podjetja, ki delajo pretežno na spletu se tega zelo dobro zavedajo in posvečajo čas in energijo za to. In nekateri so celo zelo uspešni in jim uspeva. Velika podjetja pa pač rajši namenjajo svoj denar za oglaševanje na televizji, kjer gradijo “brand awarness”!

No, ko vsakič znova zaslišim vprašanje – ali imate našo kartico ugodnosti/zvestobe. In ko vsakič odgovorim da je nimam, mi gre že pošteno na živce ta ritual, ki se nikoli ne prekine. Podobno kot na Petrolu, ko ti poskušajo pred blagajno prodati še kakšen izdelek in je odgovor vedno enak – ne, hvala.

Mogoče bi bilo smiselno, da bi naredili v Mercatorju, Leclercu, Tušu in trgovinah, kjer imajo zvestobne kartice posebno blagajno za tiste, ki smo alergični na to. Tam bi nas prodajalka zgolj pozdravila in to bi bilo to. Brez vseh podvprašanj, če bi želeli kartico in oh in sploh in oh. Preprosto, kajne?

p.s.: najbolj smešno je, da na Petrolu plačujem z American Express kartico, ki je povezana s Petrolom in ne potrebujem dodatne kartice za zbiranje točk zvestobe – pa vendar me vsakič znova vprašajo, če imam njihovo kartico. No, meni se ne da več niti razlagati o tem in samo čakam, da se vse skupaj čim prej konča in da podpišem račun in se odpeljem. In verjetno nisem edini, ki si ne želi “upsella” na “point of saleu”.

  1. Tudi meni gre vse to ze zelo na zivce. Najbolj pa ta praksa na blagajni, ce zelim se bombone itd. To nisem dozivel samo na Petrolu, tudi v trgovinah so zaceli bombandirati s tem. Celo v BigBangu!

    Se mi pa resnicno smilijo prodajalke in prodajalci, ki so primorani vedno znova postavljati ta glupa vprasanja. Vcasih se jom na obrazu vidi kako jim je ob tem neprijetno ampak morajo.

  2. Delam v trgovini in stvar gre takole. Za kartice in podobno sranje prodajalke morajo povpraševati, če ne se slej ko prej zagovarjajo pri kakšnem šefu. Kriv za to je pa “skriti nakup”, kjer te ocenujejo glede na način pozdrava, odnosa do stranke in seveda vprašanj o kartici. “Ali imate kartico? Ne. Bi si jo morda želeli? Ima te in te ugodnosti in bla bla bla.”
    In če karkoli od tega pozabi je slabše ocenjena in če so ocene cele trgovine slabe kakšna prodajalka/prodajalec leti oziroma je prestavljen v drugo trgovino. Delavec manj pomeni več dela za druge, kjer ga je že tako preveč na kakšne bolj s strankami napolnjene dneve.

    Dodatna ponudba je pa zato, da na vsak nakup trgovina zasluži malce več. “Že 50 centov več na nakup imamo X več zaslužka” so nam povedali. Zdaj v trgovini kjer delam jaz, so še s tem naredili tekmovanje. Top 3 trgovine, ki procentualno največ prodajo dodatne ponudbe dobijo denarno nagrado. Za kak tank bencina denarja. Lahko bi se odpovedali kakšni televizijski reklami in potem tisti denar razdelili med vse delavce ampak to bi bilo preveč logično in sočutno.

  3. S akimi težavami se mate eni čas ubadat, to je neverjetno. Nimate želje interakcije z ljudmi? Mercator ima tudi samopostrežne blagajne. Če se že gremo do stranke neprijazne prakse imamo ja dva trgovca, ki imata stroškovno učinkovitost naštudirano v nulo, kako največ izcuzit iz strank z čimmanj stroškov, to pa sta Lidl in Hofer. Od blagajn, kjer nimaš prostora odložit nič tudi če imaš samo 3 artikle (in ja za 3 artikle NE BOM jemal vozička), tako, da moreš met razgibalne vaje že na poti do tja, da te ne zgrabi krč od metanja stvari iz blagajne. Potem pa so še tu razni artikli, lastnih znamk (kot lastnih mislim rebrandane kitajske izdelke, ki jih mimogrede dobiš na Aliexpress ceneje isto zadevo), visoko dvomljive kvalitete a jih pripeljejo morda 2 na trgovino (tiste res hude akcije) iz enega samega razloga, folk vidi v katalogu nekaj, kar pride kvalitetna firma parkrat več, bo seveda šel kupit, žal, če nisi v ponedeljek med 8-10h že tam tega več ni, ker sta itak samo 2 kosa a majstri od trgovcev ravno to želijo, ker VSAK, ki pride iskat tisto zadevo, tudi če je ni bo kupil še ogromno hrane in drugih izdelkov, ki so v večini primerov dražje od Spara ali Mecatorja.

  4. ti si re nestrpen. Noben ti ne sme ponudit nekaj po drugi strani nam ti soliš pamet kako se moramo obnašat do migrantov in folirantov. Po mojem maš 2-3 fax-se končane. gg zrihtal.

  5. Pozdravljen,

    podatke, ki jih zbiramo na Petrolu, uporabljamo za personilizrano ponudbo, za vsakega našega kupca. Da lahko to dosežemo, se mora kupec identificirati ob vsakem nakupu, dovoliti segmentirano in ciljno trženje ter stik preko elektronske pošte oziroma sms sporočil. Vse to nam omogoča zelo oseben odnos z vsakim kupcem, s ciljem doseči njegovo čim večje zadovoljstvo. Tako na primer lahko na podlagi vseh podatkov zvestega kupca za njegovo zvestobo nagradimo z njemu najljubšim sendvičem. Primer: https://www.facebook.com/rok.novak/posts/10205247783206862.

    To pa je šele začetek individualne obravnave vsakega posameznika.

    Lep pozdrav,

    Klemen Geršak
    OE Trženje
    Petrol d.d., Ljubljana

    1. hvala za odgovor.. ocitno sem se motil, ko sem mislil, da vse uporabnike enako tretirate!

      thumbs up!

Komentarji so zaprti.