Včeraj sem, po dolgem času, spet šel v kino na ogled filma Šiška Deluxe. Val202 je pripravil posebno projekcijo v Kinu Dvor, kjer je bila precej odrasla publika in po dolgem času sem spet užival tako v filmu, kot v samem kinu! Zakaj?
Mega kinematografi, kot so Kolosej, Cineplexx in podobni me ne pritegnejo več, saj je v njih izkušnja ob ogledu filma vse prej kot tisto, kar si želim doživeti v kinu. Sam sem bil navajen filmov, ki sem jih kot otrok gledal v kinodvorani v Zagorju, kjer ni bilo kokic, pijača se ni smela nositi v dvorano, se je pa na začetku filma vedno ploskalo, ali pa žvižgalo od navdušenja. To je bilo pred 35 leti in spomin je še vedno živ.
Zakaj ne hodim v Kolosej in Cineplexx?
Izkušnje, ki jih imam s Kolosejem so bile vedno povsem drugačne. Gužva. Neskončno kokic, ki jih imajo sosedje v dvorani in cel film mljaskajo in zraven pijejo še enormne količine pijače. Poleg tega pa večina mladcev v kinodvoranah preživi cel film na svojem mobitelu in se zabava s svojim SMSanjem, ali pa celo pogovorom po telefonu. Stvari, ki jih neskončno sovražim, saj je film nekaj, kjer se je treba prepustiti in v miru in tišini je vse skupaj precej lažje.
Šiška Deluxe včeraj v Kinu Dvor je bil ravno to. Na začetku sproščen pogovor med Miho Šaleharjem in Markom Miladinovičem – na koncu pogovora smo zaploskali! Pred dvorano ni nihče prodajal kokic in nihče v dvorani ni imel s seboj pijače. Ker je bila malce bolj odrasla publika, je samo en dečko uporabljal telefon – v temni dvorani se jako dobro vidi, ko se nekdo med vsemi ostalimi obiskovalci sveti v temi. Končno sem spet doživel kino, kot ga imam v spominu / da pizze in piva po koncu predstave niti ne omenjam!
Kaj pa Šiška Deluxe?
Slovenski film. Marsikdo je prepričan, da v Sloveniji ne znamo delati dobrih filmov. Ne drži. Jan Cvitkovič je režiser, ki zna delati dobre filme in tudi Šiška Deluxe, ki je zgodba o treh prijateljih iz Šiške je dober film. Ni povsem slovenski film, saj mu za to manjka “nekakšna patetika” in suffer in vse ostalo, ampak je precej pronicljiv film, ki prikaže razmere v nekim času in prostoru. Prikaže pogled na življenje, ki ga ljudje živimo, pa vendar se niti ne zavedamo tega. Film, ki ga definitivno priporočam, predvsem pa ki odpira par vprašanj, ki se jih niti ne zavedamo. Ampak ta vprašanja naj vsak odkrije sam med ogledom filma!
Suma sumarum / definitivno bom šel še v Kino Dvor ravno zaradi dobre izkušnje in zato, ker nimajo kokic!
men se pa zdi, da si tudi tale film ni mogu pomagat in je na kocu kot večina slovenskih zašel še na področje “patetike”. men ni bil všeč… razen par dobrih for.
Kino Dvor je fajn, a si lahko privošči par stvari, ki si jih komercialni kino pač ne more. Kokice so del posla. In običajno da obiskovalec več za kokice, bonbone in pijačo več kot za vstopnico. Ne morem komentirati Kolosejevega in Cineplexxovega sistema, ker nisem vpleten v njihovo poslovanje, a v Kino Bežigrad je matematika jasna – prodane vstopnice so premajhen income, da bi bil kino rentabilen. Kokice in ostalo so must za mesečne plače.