Moj prvi veganski burger / črna leča, črn fižol, čičerika, otrobi

Pred par dnevi sem razmišljal o tem, kako super bi bilo, če bi dobil veganske burgerje v McDonaldsu – kadarkoli bi si ga zaželel, bi ga lahko dobil. Sicer v Ljubljani dobim par odličnih veganskih burgerjev, vendar je problem v tem, da bi jaz burger jedel tudi ob polnoči, ko se mi zalušta, vendar so vsi lokali, kjer jih strežejo že zaprti.

• Zaživ veganski burger / Zaživ Bled / #topshit veganski burger
• Organic Garden / Vegan burger
• Katrca veganski burger / Kamalin life friendly veganski burger
• Barbarella arkade‬ / BBQ veganski cheese burger

In ko sem tako razmišljal o tej ideji, se mi je porodila še boljša ideja. Zakaj ne bi sam naredil veganskega burgerja. Saj ni tako težko, sem pomislil in začel iskati recepte po spletu za veganske burgerje. Seveda sem takoj naletel na prvi problem. Sestavine, ki jih drugi dajejo v veganske burgerje so sicer super, ampak jaz večine od njih nisem imel doma. Torej sem se odločil, da bom delal vse skupaj po svoje in s sestavinami, ki jih ima pravi moški doma.

Pomembnejša stvar in najbolj “delikatna” zadeva pri samem veganskem burgerju je “patty” (“polpete”). Pri mesu je vsa stvar dokaj preprosta. Zmelješ meso (odvisno koliko staro in kako uležano) in mu dodaš malce začimb / stvar rešena. Pri veganskem pattyu pa ni vse skupaj tako preprosto, saj mora biti masa dovolj gostljata, ne sme razpadati, mora imeti okus in pravo strukturo, predvsem pa mora biti okusna. Ko imaš vse to v mislih, predvsem pa se zavedaš, da si omejen s sestavinami, je to, da te malce zaskrbi nekaj povsem normalnega.

Sam sem za za “patty” uporabil:

• črno lečo, ki sem jo skuhal skupaj z majhno količino domačega feferona (kar mi je ostalo od njega, po toči)
• črnim fižolom
• kuhano čičeriko
• otrobe
• kup zelišč, ki sem jih našel

Kot pravi moški sem vse skupaj vrgel v “blender” in na koncu me je pričakala skoraj pričakovano gostljata masa. Iz nje sem naredil “polpete” in jih spravil v zamrzovalnik.

Da bo zgodba malce krajša, ker bom tole vse skupaj še enkrat ponovil in si tudi zapisal vse točne količine sestavin – popekel “patty”, ki sem ga pred tem popopral in posolil, ga spravil v “bun” popolne oblike in mu dodal domačo rukolo in domač paradižnik. Dodal še gorčično omako in malce pikantne omake.

Glede na to, da sem to delal prvič, lahko zelo skromno priznam, da je bil okus boljši od marsikaterega veganskega burgerja, ki sem ga testiral / ja, lahko je začetniška sreča, ali pa mi je preprosto uspelo spraviti skupaj sestavine, ki se odlično ujemajo. Škoda, ker procesa nisem poslikal, ampak niti v sanjah si nisem predstavljal, da mi bo sploh uspelo narediti nekaj užitnega.

Naslednjič, ko se lotim, bom pripravil tudi recept za veganski burger, predvsem pa poskrbel za več slikovnega materiala.