61 glasov v državnem zboru je bilo dovolj, da je bil sprejet zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov. Zakon ima po mnenju ministrice Kolarjeve veliko podporo javnosti in prinaša dokazano učinkovite ukrepe v boju proti kajenju! Jaz se sprašujem, od kje bi država dobila letno 400.000.000 eurov, ki jih dobi zaradi kadilcev in trošarin na tobačne izdelke?

Kaj bi se zgodilo, če bi se vsi kadilci v Sloveniji naenkrat odločili, da prenehajo s kajenjem? Od kje bi država v proračun dobila sredstva, ki jih sedaj dobi s pomočjo kadilcev? Tisti, ki ste pogledali film Thank you for smoking, vam je jasno, kam pes taco moli.

Država se do kadilcev obnaša mačehovsko. Pa vendar je zaradi kadilcev precej bolj poln proračun. Od 8.705.570.054 eurov, kot je sprejet proračun za leto 2017, je preko 400.000.000 eurov od tobačnih izdelkov. Pri tem, da država za preventivo nameni letno 50.000 eurov! No, državi se ne gre za to, da bi vi manj kadili, ali pa da sploh ne bi kadili. Državi se gre preprosto za to, da čim več denarja pobere.

Posledično se višajo cene tobaka in tobačnih izdelkov, vpeljujejo se licence za prodajo tobaka, uvaja se enotna embalaža:

  • ministrstvo za finance ne bo uvedlo tobačnega centa, ampak so raje povišali trošarine na cigarete za pet evrov na tisoč kosov. Z drugimi besedami – škatlica cigaret se bo podražila za 10 centov
  • licenca za prodajo tobaka – tisti, ki prodajajo tobak, bodo morali dobiti licenco, ki bo veljala pet let. Strošek licence je 23 eurov – plačilo upravne takse in iz tega naslova si vlada obeta priliv 100.000 eurov v državno blagajno
  • prav tako se je vlada odločila tudi za enotno embalažo, ki vsebuje veliko slikovno opozorilo o škodljivosti kajenja, prav tako pa bos prepovedano posredno in neposredno oglaševanje tobačnih izdelkov

Podražitev škatlice za 10 centov bo na letni ravni prinesla v državno blagajno skoraj 20.000.000 eurov. Ni majhen znesek in niti ne dvomim, da se ne bodo cene še parkrat dvignile. Ker namesto, da bi se ministrica Kolarjeva ukvarjala s problemi v zdravstvu, kjer ze izgubljajo veliko večji milijoni, se ona raje ukvarja s tem. Samo en nasvet – preverite koliko denarja so podjetja dolžna FURSu, ali pa koliko denarja je šlo za DUTB in sanacijo bank. Pa se nehajmo že enkrat slepiti, da so ti zgornji ukrepi resnično namenjeni čemurkoli, ko pa pred našimi očmi letiji milijoni v “kurec”…

Seveda sedaj pričakujem od populistične Milojke, da bo pripravila podobno enotno embalažo za alkohol – ker kdor je videl nove tobačne izdelke, bo razumel o čem govorim. Gre za nagravžne fotografije – in jaz, kot potrošnik, nimam možnosti, niti pravice, da se odločim za različno izbiro. To me spominja na čase Jugoslavije, ko si lahko kupil Zastavo 101 v vseh možnih barvah – če je bila ta barva bela!

Tako nekako je sedaj tudi pri tobaku. Ker ministrica in njena “skupina” smelo upa, da se bo zaradi te embalaže zmanjšalo število kadilcev in mladi ne bodo opazili blagovne znamke, posledično ne bodo kadili. Verjetno nihče od te “skupine” ni bil nikoli v stiku z mladimi, ki se ga zvečer napije in posledično kadijo cigarete. Vseeno jim je, katera znamka cigaret je, važno je, da kadijo.

Namesto, da bi se naša država ukvarjala s preventivo, se rajši ukvarja z inkasanstvom. Psi lajajo, karavana gre dalje. Če bi država 25 odstotkov pobranega denarja od tobačnih izdelkov namenjala za preventivo, predvsem pa bi bilo vse skupaj bolj transparentno, bi jo z veseljem podpiral. Tako pa je ne morem.

In resno pričakujem enotno embalažo za alkohole – naj bo teran zavit v zeleno embalažo in s fotografijami izmaličenih teles, do katerih pride pri prometnih nesrečah in s podplutbami žensk in vsem ostalim, kar sodi k folklori alkohola. Zakaj dvojna merila. Če je vojna, je vojna za vse.