Deklaracije na živilih so obvezne. Zakonodaja zapoveduje, kaj vse mora vsebovati deklaracija in posledično to povzroči, da so fonti na deklaracijah tako majhni, da je nemogoče prebrati kaj piše na deklaraciji. Seveda gre tudi za prihranek proizvajalca, ki ima na embalaži v vsaj šestih različnih jezikih napisano deklaracijo.
- Rad mam škrince / veganske klasične napolitanke Manner
- Lidl in Hofer – moj pogled par let kasneje
- Zakaj bi športal, če lahko pojem par tabletk in sem super kul
- Superhrana – Goji jagode, Acai jagode, Chia semena, Spirulina, Maca
Verjetno nisem edini, ki pogleda na deklaracijo, kaj vse vsebuje hrana, ali proizvod, ki ga kupujem. Vendar zadnje čase opažam, da jaz vse slabše vidim – ali pa so fonti na deklaracijah vse manjši. Obstajata obe možnosti, vendar glede na to, da nisem edini, ki ima probleme s tem, je verjetno problem v velikosti fonta, ki je vse manjši in manjši.
Nekoč, ko še ni bilo takšnih pravil, so bile deklaracije drugačne. Tudi sama embalaža hrane je bila drugačna – veliko manj informacij je vsebovala in oblikovalci so imeli precej manj dela, kot ga imajo sedaj, ko morajo na omejeno površino stlačiti vse mogoče in nemogoče podatke. Ker so takšni zakoni. Nepomembno je, če je deklaracijo možno prebrati, kajti tega dela UXa nihče ne zapoveduje.
Jaz imam rešitev za deklaracije, kjer so fonti tako majhni, da nimam dovolj dolge roke – preprosto naredim fotografijo deklaracije s telefonom in potem fotografijo na telefonu povečam. Volk sit, koza cela, men pa vsaj jasno, kaj piše na deklaraciji. Sicer pa predvidevam, da je tudi v kakšnem aktu zapisana velikost fonta, ki mora biti na deklaracijah in da je še berljiv – v nasprotnem primeru so deklaracije zgolj in samo namenjene same sebi.
Označba živila mora vsebovati naslednje podatke (vir):
- ime živila;
- seznam sestavin;
- neto količino;
- rok uporabnosti;
- serijo živila;
- pogoje hrambe, kjer je to potrebno oziroma, če so bistveni za uporabnost izdelka;
- ime oziroma firmo in naslov oziroma sedež proizvajalca ali tistega, ki živilo pakira; v primeru uvoza ime oziroma firmo in naslov oziroma sedež uvoznika ter državo proizvajalca;
- državo izvora ali področje porekla, če bi izpustitev tega podatka lahko zavedla potrošnika glede pravega izvora ali porekla živila;
- navodilo za uporabo, kjer je to potrebno oziroma, če potrošnik brez tega podatka ne more pravilno uporabiti živila;
- vsebnost alkohola pri pijačah z vsebnostjo alkohola več kot 1,2 volumskih odstotkov.
Prav tako mora biti na deklaraciji navedena hranilna vrednost živila, količina maščob (od teh nasičenih in nenasičenih maščob), ogljikovih hidratov (od tega vlaknin ter sladkorjev), beljakovin, soli, vode in energijska vrednost v kilodžulih (kJ) in kilokalorijah (kcal) na 100 g ali 100 ml živila.
Najboljši del pa je označvanje alergenov, kajti s tem zelo preprosto ugotovim ali je hrana veganska ali pač ne. Alergeni so lahko navedeni posebej, ali pa kot odebeljen oz. drugače poudarjen tisk med samimi sestavinami živila. V primeru uporabe gensko spremenjenih organizmov, mora biti le to tudi ustrezno navedeno.
