Star sem. Pametne mobilne telefone sem uporabljal, ko razvojniki še niso “izumili” obvestil na pametnih telefonih (notifications / pasic na zaslonu). Tistih obvestil, ki nam kradejo čas, predvsem pa povzročajo “distrakcijo”. Obvestila so precej podobno kot vse drug novotarije – omogočajo nam boljšo uporabniško izkušnjo, ni nam potrebno brskati po telefonu in odpirati aplikacij. Vendar..
- Izvolijo! Kaj se je zgodilo z natakarji in njihovo tikanje in onikanje?
- Kje sta se izgubila prosim in hvala?
- Akademskih 15 in zakaj sovražim zamujanje
Instagram, Facebook, Twitter, iMessages, Mail in vse ostale aplikacije nas s svojimi obvestili konstantno obveščajo, kaj se dogaja na različnih družbenih omrežjih. Seveda obstaja možnost, da si vsak uporabnik po svoje nastavi ta obvestila, predvsem pa da jih tudi izklopi. Vendar jih le redki. In če se zavedamo, koliko pozornosti nam gre dnevno za to in kolikokrat takšna obvestila odvrnejo našo pozornost..
Sam nimam vklopljenih nobenih obvestil že od vsega začetka, ko jih je Apple predstavil leta 2011. Ko so prve aplikacije začele omogočati obvestila, sem jih izklopil in sedaj, šest let kasneje, sem še vedno brez njih.
Zakaj živim brez obvestil na pametnem telefonu?
Odločitev je bila preprosta. Ker imam jaz rad nadzor nad tem, kdaj bom pogledal telefon – večino časa imam izklopljeno tudi zvonjenje in ugasnjeno vibro za sporočila. Če je človek dovolj aktiven na družbenih omrežjih, potem je teh obvestil neskončno veliko. Če vsakemu obvestilu namenim 7 sekund in dobim dnevno preko 300 obvestil, potem to pomeni, da sem namenil telefonu dnevno preko 30 minut – samo, da sem preveril obvestilo. Če vsakič kliknem in odprem aplikacijo – potem gre dnevno veliko preveč časa za to.
Ja, star sem in ko se enkrat odločim, potem se tega držim kot pijanec plota. Tudi tega, da nima vklopljenih obvestil. In zame je bila to ena izmed boljših odločitev – ko gledam kolege, ko sedimo na pijači in vsakič, ko jim “trzne” telefon pogledajo nanj in potem se še naslednje minute ukvarjajo z njim, predvsem pa niso več “pri pogovoru”, potem mi postane jasno, kako odvisni smo od naših malih bogastev v naših žepih.
Mogoče pa me je samo povozil čas in ne morem več slediti trendom :evil:
