Šest dni je minilo od požara v Kemisu, ki je onesnažil Vrhniko in okolico. Šest dni, ko ni nobenih javnih podatkov o tem, kaj je zagorelo, kakšna je škoda na okoliških pridelkih, podtalnici, predvsem pa kako naj se obnašajo ljudje, ki živijo v bližini Kemisa. Država, občina Vrhnika in Kemis so padli na izpitu. Komunikacija je v takšnem primeru najpomembnejša, da se ustvari morebitna dodatna škoda, ki bi lahko bila storjena.
Ko zapišem onesnažil, se mi zastavi vprašanje, če je sploh prišlo do onesnaženja, ko pa ni nikjer nobenih uradnih informacij o tem, kaj se je sploh zgodilo – si pa lahko predstavljam, kako je ljudem, ki živijo v bližini pogorišča Kemisa.
Kemis
Namesto da bi podjetje Kemis in njihovi lastniki (Gorenje in Franjo Bobinac) v javnosti razkrili podatke o tem, kaj vse je zgorelo in kaj vse skladiščijo pri njih – v nasprotnem primeru se poraja cel kup teorij zarote – je njihova komunikacija katastrofalna.
Še posebej, ker je “kao” zgorela vsa dokumentacija o tem, kaj so skladiščili pri njih. Do sedaj sem bil prepričan, da za takšna skladišča veljajo še posebej strogi pogoji – namreč, če hrana v gostilni nima “HACCPa” potem lahko dobi gostinec veliko kazen. Očitno je pri skladiščenju življenjsko nevarnih snovi drugače – prosto po Prešernu. To, da podjetje nima 24/7 nadzora nad svojim skladiščem je posebno poglavje, za katerega pa bi morale leteti glave. Ali pa imamo dejansko tako ohlapne predpise za skladiščenje nevarnih snovi – če je temu tako, potem je nekaj zelo gnilega v tej državi.
Država in za to pristojne inšpekcije
Pričakoval bi, da bodo za to pristojni organi takoj skočili v zrak in pripravili načrt – komunikacijski, kot tudi načrt reševanja. Da se bodo takoj posvetili lokalnemu prebivalstvu in mu podali merodajne informacije, s katerimi bodo malce manj (ali bolj) prestrašeni. Če živiš v negotovosti, kot živijo sedaj prebivalci okolice Kemisa, verjetno to ni dober občutek. In to, da na zbor občanov Vrhnike ni prišel noben izmed ministrov, je samo še en dodaten pokazatelj kako nepomembni smo državljani za tiste, ki so udobno v svojih foteljih na ministrstvih.
Očitno so ljudje nepomembni, ali pa imajo oni dosti bolj pomembno delo, kot pa je ekološka katastrofa, kjer se niti ne ve kaj se dogaja!
Še en, dokaj preprost aspekt. Živimo v zbirokratizirani državi, kjer imamo za vsak prdec, ki ga spustimo v zrak zakon. In ni hudič, da nimamo tudi točno določenih količin določenih kemijskih elementov, ki so pri požaru “šli v zrak”, ali pa reko, ali pa na povrtnine – torej bi potrebovali zgolj merjenje vsega tega in bi vsaj domačini vedeli pri čem so!
Ja, mogoče je stvar dokaj preprosta in nima nobenega vpliva na okolje in ljudi. Ampak s takšno komunikacijo oz. brez komunikacije to nikomur ni jasno in verjamem, da je ljudi strah, kaj se dogaja in kakšne bodo posledice. Če so v Trbovljah dosegli zaprtje Lafarga, potem se upam staviti, da je tole veliko večja in hujša ekološka katastrofa. In prav bi bilo, da bi pristojne osebe – ki so podelile certifikate in omogočile delovanje Kemisa odgovarjale za svoja dejanja. Prav tako pa odgovorni, ki niso odreagirali v dovolj hitrem času.
