Soočenje Boruta Pahorja in Marjana Šarca je odraz Slovenije

Pred par dnevi sem bil prepričan, da je že konec bitke za predsednika, saj nekaj časa ni bilo soočenj, nobenih posebnih dogodkov, ali pa poročil o aktivnostih kandidatov, ki sta še ostala. Pa vendar sem se zmotil. Včeraj zvečer me je pričakalo soočenje na nacionalni televiziji, ki je bilo zanimivo – prikazalo je dejanski problem in dualnost družbe v Sloveniji.

Na eni strani etabliran politik, s 25 letnimi izkušnjami v politiki. Na drugi strani oseba, ki ima samo sedem let izkušenj. En uglajen in vsem všečen, drugi brez dlake na jeziku, zvedav, predvsem pa direkten. Polarizacija je bila več kot očitna tudi na tviterju, ki sem ga spremljal med samim soočenjem in se na trenutke čudil, da očitno obstajata dva programa, ki vrtita soočenje, vendar sta med seboj povsem različna. In če se bomo Slovenci kdaj vprašali, če bomo lahko dosegli spravo – odgovor bo vedno ne, vsaj dokler bodo ljudje, ki so ves čas na položajih vodili to državo.

V čem je bila razlika med kandidatoma za predsednika na soočenju?

Borut Pahor ima stil oblačenja – kapo dol. Včeraj je bila mogoče zgolj njegova kravata malce moteča, medtem kot Marjancu Šarcu manjka stilist – siva barva ga postara in naredi manj agilnega. Tudi retoriki sta povsem različni. Borut veliko gestikulira (kaj to pomeni, boste verjetno hitro ugotovili), medtem ko je Marjan zadržan in na trenutke preveč umirjen, kar me že iritira.

Trenutni predsednik je zaverovan sam vase in svet se vrti okoli njega (na mojo pobudo, z mojim delom). Glede na to, da je 25 let v politiki, je verjetno to njegov način razmišljanja, brez katerega več ne more.

Na drugi strani pa ima protikandidat precej manj izkušenj s politiko in precej bolj glasno zagovarja voljo ljudi, ki jo je potrebno upoštevati.

Trenutni predsednik govori o stricih iz ozadja, vendar ne govori o njih, ker so vedno pravi odgovor, ko ni odgovora na vprašanja. Operirati z roza samorogi je precej podobno – glede na to, da je predsednik, bi seveda moral imeti “jajca”, da bi izdal strice, ki nam krojijo naš svet. Pa vendar o njih ne bo govoril, jih bo pa vedno potegnil iz rokava, ko mu bodo prišli prav.

Protikandidat bi rad prišel do imen teh ljudi, ki so ga nastavili, rad bi vedel čigava marioneta je, kar mu očita aktualni predsednik. Pa vendar ne dobi odgovora.

Trenutni predsednik ne stori ničesar, ker ima izkušnje in ker ve, da se ne da nič spremeniti – biti vsem všečen je pač Sizifovo delo, medtem kot bi protikandidat vsaj poskušal spreminjati stvari.

Še ena stvar, ki se mi je zdela zelo zanimiva in me je zbodla v oči. Borut Pahor, politik z dolgo kilometrino je postal tako pokroviteljski, pa vendar brez vsebine, ampak zgolj z všečnostjo, kar poudarja v vsakem svoje stavku. Pokroviteljstvo bi bilo sicer odlična iztočnica, če bi bila zadaj vsebina – ko je bil postavljen pred vprašanje,  se je v njegovih očeh pojavil srd – priznam, neprijeten občutek, ko sicer zelo kontrolirana oseba pokaže to, kar se skriva zadaj. In takrat verjetno ni prijetno biti njegov nasprotnik, saj pogovor ni več racionalen, ampak zgolj emocionalen.

Sicer pa. Drugi krog volitev predsednika republike bo v nedeljo, 12. novembra 2017. Odločitev posameznika je, komu bolj zaupate in verjamete. Ne bom agitiral za nikogar, sam #pejtevolit in opravite svojo državljansko dolžnost – tako boste vsaj imeli “pravico” pizdenja nad kandidatom, ki bo zmagal.

Komentarji so zaprti.