Nekoč smo živeli… Kaj pa danes, ko imamo vse in še več? Ali imamo sploh kaj? Ali danes sploh še živimo? In kako živimo, kljub temu, da imamo vse? Smo zadovoljni s tem? Velikokrat se vprašam, kako smo lahko kljub vsemu preživeli – in postali normalni odrasli ljudje …

Življenje nekoč je bilo drugačno od življenja, ki ga prakticiramo sedaj. V bistvu smo imeli manj, pa vendar smo imeli veliko več. Predvsem pa se naše življenje ni minimizirali na instagram in objavo na facebooku in smo s tem imeli občutek, da smo boga potegnili za jajca, ker je naš svet tako čudovit in tako popoln, kot ga ljudje radi prikazujejo.

  • Živeli smo brez računalnikov in interneta in preživeli.
  • Nismo imeli mobilnih telefonov in smo preživeli.
  • Nismo imeli 94 inčnih televizorjev in smo preživeli.
  • Kadili smo v javnih prostorih, bolnicah, pisarnah, parlamentu, gostilnah in preživeli.
  • Vozili smo se s fički, brez varnostnih pasov, na morje in preživeli.
  • Živeli smo v onesnaženem zraku, dihali škodljive pline in smog, ki ga je povzročalo kurjenje premoga in smo preživeli.
  • Živeli smo v hišah z azbestnimi strehami in preživeli.
  • Pili smo vodo, ki je pritekala po svinčenih ceveh in je bila kalna, nefiltrirana in preživeli.
  • Živeli smo v času, ko so bile redukcije električne energije in točenje goriva na bone v avtomobile na parne in neparne številke in preživeli.
  • Živeli smo v času, ko nismo vedeli da AIDS obstaja in preživeli. Nismo uporabljali kondomov in preživeli.
  • Živeli smo v času recesije in odrekanja in preživeli.
  • Nosili smo krzno in smo preživeli.
  • Živeli smo v eni državi, sestavljeni iz več narodov in verstev in preživeli.
  • Gradili smo hiše na kredite in preživeli.
  • Nismo imeli čistil, ki odstranijo vso umazanijo in bakterije in smo preživeli.
  • Nismo imeli postelj brez pršic in smo preživeli.
  • Nismo imeli oblačil iz vodoodpornih in dihajočih materialov in smo preživeli.
  • Nismo hodili na počitnice na Kubo, Sejšele, ali Tajsko in smo preživeli.

V bistvu se čudim, da smo sploh preživeli. In še bolj se čudim, da nam je bilo življenje brez zgoraj omenjenih stvari povsem normalno, sedaj pa si ga niti več ne znamo predstavljati. Kaj se je zgodilo z nami? Evolucija? Je to, da smo občutljivi na vsako stvar in da si brez vsega tega ne znamo predstavljati življenja res evolucija?

5 Responses to Imamo srečo, da smo sploh preživeli vse to …

  1. Moni Kovačić pravi:

    Kaj te daje Jugonostalgija? Dejstvo je, da niso vsi preživeli nekaterih od zgoraj navedenih točk. Zlasti pa niso vsi postali normalni odrasli ljudje…

    • had pravi:

      kaksne veze ima jugonostalgija z zgoraj omenjenim tekstom?

      ce ni bilo jasno – vcasih nismo komplicirali.. sedaj kompliciramo.. in nihce ne bo prezivel..

      • Moni pravi:

        Ne vem sicer v kateri državi si živel, vendar večina tvojih točk opisuje Jugoslovansko socilaistično bedo (fičo, onesnažen zrak, azbest, svinec, redukcije, boni, recesija, odrekanja, multinacionalna država, krediti in sintetična oblačila) – in vendar si preživel. Potem pa že ni bilo tako slabo, a ne?

        To se imenuje Jugonostalgija. Poglej si definicijo na Wikipediji. Vsak dan so mediji polni teh nostalgičnih neumnosti. Nekateri bi spet radi živeli v Jugoslaviji, seveda pa se ne bi odrekli Spar-u in BMW 3…

        • had pravi:

          ne bos verjela. nima veze z jugonostalgijo – ampak, ce noces razumeti, ne bos razumela. mi je pa zanimivo, da me poskusas prepricati v nekaj, kar ne mislim..

  2. Moni pravi:

    Kaj te daje Jugonostalgija? Dejstvo je, da niso vsi preživeli nekaterih od zgoraj navedenih točk. Zlasti pa niso vsi postali normalni odrasli ljudje…

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.