Začenja se poletna sezona. In s tem se pričenja objavljanje računov iz restavracij, kot tudi tudi vsakodnevno pizdenje nad cenami hrane in pijače, nad cenami nastanitev v hotelih in apartmajih, cenami cestnin in cenami goriv. Večina pizdenja leti na Hrvaško, vendar ljudje pizdijo tudi nad cenami pri nas.

Ja, cena kave z riževim mlekom je 2,40 evra. Nihče te ne prisili, da jo moraš spiti. V bistvu je ravno obratno. Sam imaš možnost izbire, če jo boš spil. In če ti je to previsoka cena, potem lahko storiš natanko to, kar delajo vsi turisti že dolga leta – preden greš v restavracijo, pogledaš cenih in se odločiš, če je tvoj že pripravljen na takšno žrtev.

Naj gre taista oseba na Markov trg v Benetkah in naroči esspresso. Nazadnje sem dal 12 evrov zanjo. Pa je nisem pil, hotel sem samo videti kakšna je kava za 12 evrov.

Drugi primer, ki je pred par dnevi zaokrožil po internetih so cene hrane iz Dubrovnika. Toliko zgražanja nad računom že dolgo nisem videl, predvsem pa zgražanja nad ceno “postrežbe”, ki je bila 5 evrov. Da smo si nekako na jasnem. V Italiji ti “coperto” zaračunajo v pizzeriji – in cena okoli 2 evrov na osebo je nekaj povsem normalnega. In do sedaj sem najvišji “coperto” plačal v Franciji, kjer sem na koncu na računu ugotovil, da me je samo miza stala 20 evrov za dve osebi. Pa vendar nisem pizdil, saj je to nekaj povsem normalnega. Ker v Sloveniji še nismo navajeni tega, pa je to seveda vse skupaj zelo čudno in vredno zgražanja.

Pizdenje nad cenami na Hrvaškem je sedaj v trendu. Podražili so cestnine, podražili so trajekte, cene hotelov so visoke. Ja, vse to drži in živimo tudi v svetu, kjer ima vsak svobodno odločitev. Lahko izbira, saj meje niso zaprte in lahko se odloči za all inclusive ponudbo kjerkoli po svetu. Vendar je precej lažje “jamrati” nad cenami na Hrvaškem – ker to je naš problem. Mi bi še vedno radi socializem, pa vendar bi od njega samo vse, kar je bilo brezplačnega in od česar smo imeli mi korist.

Verjetno se bo kdo ob branju tega pridušal, da vseeno Hrvaška ne bi smela biti tako draga. In moj odgovor, kljub temu, da nisem nikogaršnji “odvetnik” je preprost – ceno narekuje ponudba in povpraševanje. Če so nekoč hodili na Hrvaško ljudje, ki so s seboj pripeljali vso hrano in pijačo, pa se je v zadnjih letih situacija precej spremenila. Hrvaška ni več “budget” destinacija, ampak je destinacija, kamor hodijo tisti, ki imajo precej več pod palcem. In posledično so temu primerne tudi cene. Če ne bi bilo klientele, ki bi plačevala drage stvari, potem tudi ne bi bile cene “tako visoke”.

Že pred mnogo leti sem gledal na cene na Hrvaškem preko svoje prizme – cene Coca Cole. In ugotovil, da cene sploh niso tako visoke. Vendar je pa res, da bi vsi pričakovali, da bodo na Hrvaškem nižje cene. Nižje celo, kot v Sloveniji. No, ti časi so mimo in če nimam denarja v žepu, potem enostavno preskočim takšne lokale in restavracije in ne objavljam fotografij “kako drago je” na družbenih omrežjih.

Še enkrat, kot sem že zgoraj zapisal – človek ima prosto izbiro in se lahko odloči tudi za cenejšo varianto. Šele sedaj nekako razumem, zakaj turisti vedno pogledajo cene na meniju preden vstopijo v gostilno. Ravno zato, da jim potem ni potrebno pizditi na družbenih omrežjih glede cen.

Leave a Reply

Your email address will not be published.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.