Nekoč je bilo kampiranje. Zadnja leta pa je vse bolj popularen glamping aka luksuzno kampiranje. Pri vseh teh novodobnih pojavih me zanima, zakaj se ni še nihče spomnil in postavil glamping na vodi? Ampak do tega še pridem …

V nekih drugih časih smo hodili na morje z nahrbtniki in šotorji. Verjetno se marsikdo spomni postavljanja šotora v kampu – ko je bil končni izdelek precej drugačen, kot pa tista slika, ki je bila na navodilih. Če smo doma trenirali postavljanje šotora, potem je bila realnost vedno nekaj drugega. Pred “turbo maximusom” (ali nekaj podobnega) smo uporabljali navadne napihljive blazine, ki so ponavadi do jutra že “spustile dušo”. In zjutraj nam je bilo povsem jasno koliko kamenčkov je pod našim šotorom.

Pa vendar to ni bila najhujša stvar, ki nas je doletela. Huje je bilo, ko je začelo deževati in ti šotori še niso imeli vodnega stolpca, kot ga imajo sedanji. Ko si se zjutraj prebudil v mokrem in imel tudi mokra vsa oblačila in si naslednje dni preživel ob sušenju vsega – no, temu se je reklo včasih kampiranje. In to, da si moral zjutraj v vrsti čakati na prost wc, ker zjutraj je pač potreba celotnega kampa precej velika in zvečer, ko si se odločil, da se urediš, je ponavadi že zmanjkalo tople vode.

Takšne spomine imam jaz na kampiranje – in res je, da sem to počel samo parkrat, ker sem prekmalu ugotovil, da imam raje nad seboj vsaj trdo streho – vsaj prikolico in mi je vseeno, če se ponoči zgodi vesoljni potop. Kasneje se je moj koncept počitnic spremenil in pred par leti sem začel opazovati trend glampinga, ki se je začel širiti po Sloveniji in v njeni okolici.

V bistvu gre pri glampingu za luksuzno kampiranje. No, jaz se sprašujem kakšne veze ima kampiranje s tem, da prideš v glamping kamp z Louis Vuitton torbico in vso mogočo kozmetiko, saj te tam pričaka arhitekturno dovršena lesena hiška, ki ima pred seboj jacuzzi in ves komfort, ki ga lahko pričakuješ tudi v boljših hotelih. Še zajtrk te pričaka pred hiško.

Ja, zavedam se, da si v stiku z naravo in da ljudje vse bolj cenijo komfort. Mogoče je moj pogled na vse skupaj malce drugačen, ker sam živim v gozdu in v bistvu “glampam” že zadnjih 15 let – no, nimam LV torbice in tudi jacuzzija ne pred hišo.

Glamping je v Sloveniji na zelo visokem nivoju. Kreativnost arhitektov in žepi investitorjev so zanimivi in obiskovalcem pričarajo res čudovita izkustva. Predvsem pa je glamping postal nedostopen za veliko Slovencev – cene preko 100 evrov na noč … V primerjavi s kampiranjem je tole kar zalogaj.

Vendar vsakomur svoje. Nekateri so za takšno izkustvo pripravljeni plačati veliko, drugi pač ne. In vsak ima možnost in pravico do izbire. Edino prav se mi zdi, da obstaja takšna ponudba, mogoče je samo besedna zveza luksuzno kampiranje nekaj, kar mene moti – kot sem že zgoraj omenil, verjetno zaradi samega dojemanja kampiranja iz preteklosti.

In sedaj še k glampingu na vodi. Zakaj v Sloveniji ni še nihče postavil luksurioznega glampinga na kakšnem jezeru, ali pa celo morju? Kot hiške na Baliju, ki jih vedno znova občudujemo, bi lahko tudi v Sloveniji imeli kakšen takšen projekt, ki bi petičnim gostom omogočil, da preživijo svoj čas na vodi.

Niti ni slaba ideja, kajne? Mogoče je čas, da začnemo zbirati sredstva z ICO (al je to že čist preveč 2017?) in potem postavimo Water Glamping Resort (WGR), kjer bodo imeli obiskovalci omogočen skok v vodo iz spalnice. Kjer si bodo sami lahko nalovili večerjo in kjer bodo lahko uživali v pogledu na gužvo na obali, ko bodo sami kraljevali na svojem delčku “glamping otočka”.

Pije vodo ta ideja?