Šest tednov je minilo od volitev. Janez Janša je pred volitvami napovedal, da bodo na volilno nedeljo pri njih zvonili telefoni, ker bodo vse stranke želele sodelovati z njimi. Očitno se je motil in očitno je precenil svoje sposobnosti. Sedaj se postavlja največje vprašanje – je tega kriva SDS, ali pa je krivda na strani vseh ostalih strank, ki ne želijo biti povezovalne …

Seveda je bilo zgornje vprašanje retorično. Predvsem pa je dejstvo, da so stranke že vnaprej povedale, da ne želijo sodelovanja s stranko SDS, ki je bila v predvolilnem času in na sploh v zadnjih letih kot tisti sošolec, ki je celo leto maltretiral cel razred in pretepal vse sošolke – ko pa mu je na koncu šlo za nohte, pa se je odločil in spremenil taktiko. Postal je ves prijazen in ponujal svojo pomoč. No, sošolci na srečo niso padli na njegovo igro, ampak so ga ignorirali. In naslednje leto ni bil več njihov sošolec. Sicer se situacija ni rešila, je pa bil zadostni pokazatelj, da se tega nihče več ne želi iti.

Situacija s stranko SDS je podobna. In vesel sem, da se ni katera od strank, ki so mu odrekle sodelovanje odločila, da prelomi obljubo in stori korak v njihovo smer. Seveda še vedno obstaja možnost, da se zgodi to, ampak zaenkrat situacija kaže v drugo smer.

Težko sodeluješ z nekom, ki ti ves čas meče polena pod noge, ki nasprotuje vsemu, predvsem pa serijsko vlaga interpelacije, ker si s tem pridobiva politične točke.

Še en aspekt tega “nezvonenja” telefona je pomemben. Borut Pahor, ki si očitno zelo želi, da bi Janez Janša sestavil vlado (le zakaj, le zakaj) celo poziva ostale stranke, da se začnejo dogovarjati z SDS. V bistvu so karte sicer padle že pred časom, ampak sedaj je vse skupaj še malce bolj jasno – in verjetno je tudi iz tega vidika malce bolj jasno zakaj sem pred predsedniškimi volitvami podpiral Marjana Šarca. Ravno zaradi načelnosti in ravno zaradi vsega, kar Borut skriva v omari. Pa vendar to ni zapis o predsedniku, ampak o telefonu, ki ne zazvoni.

Glede na to, da je bilo v predvolilnem času izrečenih in napisanih veliko “fejk novic” in da je to retorika, ki očitno prinese glasove na volitvah, me zanima, kdaj bodo tudi desni volivci spregledali, da gre za “catch 22”. V bistvu so ti volivci uporabni zgolj do trenutka, ko je konec volitev in potem postane situacija precej drugačna. Ampak v končni fazi je to tudi za njih nepomembno, saj je Janez Janša alfa in omega.

Me zanima, če bo tale neuspeh s sestavljanjem koalicije prinesel kakšne posledice. Recimo, da se bo, kljub temu, da je Janez postal relativni zmagovalec volitev, pa vendar ni uspel sestaviti vlade, moral predsednik stranke posloviti? Če s svojo politiko in kljub zmagi ne moreš sestaviti vlade, potem je verjetno težava v eni stranki in ne v vseh ostalih. V končni fazi se ne da zamenjati vseh volivcev, kajne?

Kaj sem se naučil pri zadnjih volitvah?

  • 2 mio € ni dovolj, da bi prestrašil vse volivce
  • o naši usodi odločajo 60+ volivci
  • če te berejo, še ne pomeni, da te bodo volili
  • populizem še vedno prinaša točke
  • influenserji ne izboljšajo rezultata
  • stranke so kot družina – celotna družina je v stranki
  • za vstop v parlament je dovolj 380 glasov v svojem okraju
  • živimo v mehurčku, kjer imamo občutek, da vsi podobno razmišljajo, kot sami
  • ko že prvi večer pokažeš odnos do medijev, je jasno, da se to ne bo dobro končalo
  • predvolilne obljube so kot lanski sneg – nihče se ga več ne spomni
  • karma is a bitch
  • v riti smo

Leave a Reply

Your email address will not be published.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.