Zgodilo se je. Janez je dobil volitve. No, dobil je 25 odstotkov glasov – skoraj 52 odstotona udeležba je bila (kar pomeni, da nas je šlo na volišča 889.142 volivcev). In sedaj se pričenja najbolj nehvaležno delo – za Janeza, ki ne bo mogel sestaviti koalicije, če se bodo vse ostale stranke držale svojih predvolilnih obljub in ne bodo šle s stranko SDS v koalicijo.
- The greatest trick … SDSovce občudujem zaradi njihove predvolilne kampanje
- Ko si cepec za novinarja, ki ne bo politik / Bojan Požar, hvala za iskrenost
- Kako se je Matej Tonin pred volitvami ustrelil v koleno z izjavo o splavu
Jeap. Zgodovina se ponavlja. Tudi Janković je imel pred leti podoben problem, vendar ima Janša še večjega sedaj. Namreč, preostaneta mu samo NSi in SNS – vsi ostali pa so se že v predvolilnem času odločili, da se ne morejo poistovetiti z njegovim načinom vodenja Slovenije in posledično so mu dali košarico.
Seveda so možne spremembe, kajti vseeno gre za “oblast”, pa vendar dvomim, da bi se katerakoli stranka sama ustrelila v koleno in posledično “nategnila” svoje volivce. V tem primeru bi takšna stranka izginila iz političnega parketa.
Kaj sem se naučil pri teh volitvah?
- 2 mio € ni dovolj, da bi prestrašil vse volivce
- o naši usodi odločajo 60+ volivci
- če te berejo, še ne pomeni, da te bodo volili
- populizem še vedno prinaša točke
- influenserji ne izboljšajo rezultata
- stranke so kot družina – celotna družina je v stranki
- za vstop v parlament je dovolj 380 glasov v svojem okraju
- živimo v mehurčku, kjer imamo občutek, da vsi podobno razmišljajo, kot sami
- ko že prvi večer pokažeš odnos do medijev, je jasno, da se to ne bo dobro končalo
- predvolilne obljube so kot lanski sneg – nihče se ga več ne spomni
- karma is a bitch
- v riti smo
Glede na to, da je bilo v današnji noči veliko kalkulacij o sestavi koalicije in predvsem, da verjetno v enem štabu ni zvonil celo noč telefon – lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo ponovne volitve?
p.s.: zakaj takšna fotka? Preprosto, ker takšna je politika. Obljubljajo vse, ko dobijo, kar so želeli, pa pozabijo na nas – in nikoli ne veš, kaj te v resnici čaka.