Pred par dnevi sem dobil namig, da je vzpon do Pogačnikovega doma na Kriških podih eden izmed bolj slikovitih vzponov v našem gorovju in da me na vrhu čaka veganska sladica. Glede na to, da sem se odpravljal na Punk Rock Holiday v Tolmin, mi je bila ideja odlična. Izhodišče pa Zadnjica!

Ko sem se spustil preko Vršiča v dolino Trente, sem pri 50 serpentini (malce dlje traja, da pridete do nje), zavil levo proti Zadnjici. Tam parkiral vozilo in se odpravil na pot, ki je dolga 4 ure in pol. Da, prav ste prebrali – sam sem želel testirati svojo voljo, predvsem pa kolena, kajti na tej poti se vzpneš na 2050 metrov in ima preko 1400 metrov višinske razlike.

Pot je res čudovito. Na začetku po listnatem gozdu po senci, kasneje sledi prehod na iglasti gozd, kjer je vse manj sence in proti koncu se nadaljuje s pasom ruševja, ki vas pripelje mimo čudovitega Kriškega jezera do Pogačnikove koče na Kriških podih.

Sam sem za vzpon potreboval dobri 2 uri in izbira ure, ko sem se odpravil na pot je bila odlična. Pot je zelo dobro označena in je kot takšna primerna tudi mlajšim – edino dolga pot je, kar bo verjetno marsikoga odvrnilo od pohoda. Vendar, ko prideš na vrh, ti postane jasno zakaj je bila to odlična izbira. Pogled na okoliške hribe in na dolino Trente je več kot idiličen, da o veganski sladici niti ne izgubljam besed. Cene pijače na 2000 metrih so precej nižje, kot pa v mestih in ljudje so veliko bolj prijazni, kot bi sicer pričakoval.

Glede na to, da sem idejo, da bi skočil v Kriška jezera ovrgel že na začetku, se mi je zdelo smiselno, da realiziram vsaj en delček želje – ko sem se vračal sem odkril čudovit slap, ki ga ustvarja Beli potok – Belopotoški slap. In kljub temu, da je bilo zgolj malo prostora za skok, mi je le ta uspel. Volk sit, koza cela, jaz pa zelo srečen.

Leave a Reply

Your email address will not be published.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.