Bernard Brščič je v bistvu Bernard Brščić in ima očeta Anđela Brščića / kje je tukaj TEŠ6?

Bernard Brščič, ali mogoče Bernard Brščić, če sklepam po priimku njegovega očeta Anđela Brščića, v zadnjem času polni strani medijev s svojimi izjavami. Glede na to, da je zaposlen na Elesu in da njegove izjave in udejstvovanje ne gredo skupaj z njihovim kodeksom, bo očitno moral na zagovor k svojemu delodajalcu, poroča Siol.net.

V članku so zelo podrobno opisane njegove izjave in način komunikacije, ki ga uporablja na tviterju in tudi v svojih kolumnah. Sam se ne bom spuščal v njegove izjave in jih objavljal, ker bi mu s tem naredil samo to, kar si sam želi – še več pozornosti, ki jo očitno potrebuje.

Mi je pa precej bolj zanimiv en del v celotni zgodbi. Kdaj je izginil ć iz njegovega priimka in ga je nadomestil č – ali ni ponosen na svojega očeta Anđela Brščića – nekdanjega direktorja ljubljanske Termoelektrarne-Toplarne (TE-TOL) v času izbruha afere z indonezijskim premogom. Do leta 2013 je Anđelo Brščić vodil hrvaško podjetje v lasti Petra Kotarja, lobista in enega ključnih igralcev v zgodbi o TEŠ6.

Namreč, tole je najbolj zanimiv del zgodbe. Indonezijski premog, TEŠ6 … Saj se vam je posvetilo, kajne? V času gradnje je imela korist od projekta TEŠ6 SD naveza. Sedaj, ko pa se je izkazalo, da je premoga v velenjskem rudniku premalo, pa bo potrebno premog uvažati.

Slučajno je Anđelo Brščić vodil podjetje Petra Kotarja in slučajno je bil zraven pri aferi z indonezijskim premogom. Torej se je od začetka že vedelo, da bo podobna zgodba tudi pri TEŠ6 in so si že vnaprej akterji SD + SDS razdelili “vojni dobiček”. To zelo dobro pojasnjuje zakaj je moral iz politike odleteti Zares, ki je bil proti temu. Verjetno Borut Pahor zadnje dni precej težje spi, ko prihaja na dan vse več stvari, ki so povezane s TEŠ6.

Še nazaj k samemu Bernardu Brščiču (ali Brščiću). Vesel sem, da se je ELES odzval in sporočil javnosti, da ne sprejemajo takšnega načina komunikacije. Zavedam se, da so se s tem izpostavili in da bo na njih letelo vso “sranje” desnice, ki bo začela s svobodo govora in vsemi ostalimi puhlicami, ki jih tako radi uporabljajo. Vendar nekdo mora biti prvi, ki si upa. In kapo dol ELESu za to odločitev.

  1. Simona Rebolj:
    Podtaknjena diktatura v imenu borbe proti fašizmu?

    Prenekateri državljani izražajo preko Facebooka nerazumno veselje, ker bo Bernard Brščič kot zaposlen v podjetju Eles po zagovoru pri delodajalcu morda tudi ob službo zaradi kršitve pravil etičnega kodeksa podjetja in s tem kršitve zaposlitvene pogodbe. Bernard Brščič je ena izmed prepoznavnih oseb, ki v javnosti serijsko izražajo sovražna in hujskaška mnenja. Zadovoljstvo ob novici, da so vendarle tudi podjetja, še posebej tista, ki so v državni lasti, pozorna na ustreznost osebnosti pri kadrovski politiki, je razumljivo. Osebnost šteje in konec koncev tudi vpliva na obraz in poslovno delovanje sleherne ustanove. Vendar pa je nezaslišana tolikšna lahkotna površnost pri presojah o posameznih zgodbah, da spregledamo ali celo zamahnemo z roko, ko nam je – kot vedno v zgodovini – v paketu z napisom o dobrih namenih podtaknjen hudo škodljiv virus.

    Po poročanju na Siolu je podjetje Eles namreč oktobra letos sprejelo etični kodeks, v katerem je zapisano, da je zaposlenim prepovedano:

    – posredno ali neposredno diskriminacijo zaradi spola, rase, starosti, zdravstvenega stanja, invalidnosti, verskega, političnega ali drugega prepričanja, članstva v sindikalni organizaciji, narodnostnega in socialnega porekla, družinskega statusa, premoženjskega stanja, spolne usmerjenosti ali drugih osebnih okoliščin.

    – med nedopustna ravnanja pa šteje tudi komentiranje družbenopolitičnega dogajanja v Republiki Sloveniji in Evropski uniji kot tudi izražanje neprimernih mnenj o dejavnosti zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti.

    S prvim delom etičnega kodeksa je vse v redu, saj tudi sovpada z našo ustavo in temelji spoštovanja človekovih pravic, ki naj bi jih kot civilizirana, demokratična in osnovni enakopravnosti zavezana družba spoštovali. Vendar pa podjetje Eles zaposlenim prepoveduje tudi izražanje menja o družbenopolitičnem dogajanju v RS in EU, pa tudi izražanje neprimernih mnenj o dejavnosti treh vej oblasti. Menim, da gre za protizakonito in protiustavno potezo podjetja, na kar bi morali ravno tako mediji kritično odreagirat, v kolikor nismo sprijaznjeni, da nam diktatura povsem odkrito trka na vrata. Si podjetje lahko privošči takšno potezo? Kje živim?

    Pustimo ob strani, da izraz “neprimerno” ni jasno definiran. Pustimo ob strani, da je ta del kodeksa tudi tragikomično diskriminatoren, saj lahko neumna in škodljiva stališča izražamo tudi na račun ZDA, Afrike ali Azije (a podjetja sranje po tujem pragu pač ne gane). Si predstavljate, da vsa podjetja in institucije naložijo takšno prepoved zaposlenim (razen novinarjem, ki delujejo pod taktirko lastnikov medijev)?! Tudi “svobodni” brezposelni ne bodo več izražali nikakršnih mnenj v strahu, da dela ne bodo nikoli dobili. Tihemu terorju in možni diskriminaciji na podlagi izražanja stališč se že itak ne morem povsem izognit. Obstaja in deluje! Na žalost pretežno ne v primerih, ko gre za dejanske sovražne hujskače ali drugo vrsto škodljive osebnosti, ampak mnogo večkrat ovirajo zelo razsodne, razgledane in kompetentne ljudi na karierni poti. Ovirani so lahko iz političnih, osebnih in drugih ideoloških razlogov. Ne pozabimo, da javno ne komentirajo družbene realnosti le fašisti, tovrstne prepovedi veljajo za vse.

    V kakšni sistemski ureditvi države torej živim? Demokratični ali diktatorski, pri čemer si zaenkrat očitno kandidati za izvajanje diktature, ki bijejo vojno, še niso povsem na jasnem, kdo bolj uspešno uveljavlja primat nad našimi glavami?

  2. Pa kaj je v teh dveh Brscicevih twitih tako spornega. Glede Pirc Musarjeve je navedel samo dve dejstvi. Primerjava poroke z radiatorjem je res nenavadna, ker pa ni nijker omenjena nobena oseba, ni osebno zaljiva.

Komentarji so zaprti.