Pred časom je po spletu zakrožil katalog izdelkov družbe Müller v dveh jezikovnih različicah – za Avstrijo in Slovenijo. Razlike so bile v izdelkih, vendar so bile največje razlike v cenah. Izdelki v avstrijskem Müllerju so bili cenejši kot v slovenskem Müllerju. Znano, kajne?

Za vse nas, ki smo malce starejši, je to zelo znana situacija. Nekoč smo hodili v Avstrijo v “šoping”, ker pri nas ni bilo določenih izdelkov, ali pa so bili v Avstriji cenejši kot pri nas. Trume Slovencev so se valile skozi mejo in cariniki so imeli precej dela, ko smo poskušali skriti “fasngo”, ki smo jo nabavili v trgovinah blizu meje.

Očitno se zgodovina ponavlja – za vse tiste, ki jamrajo kako slabo nam je šlo v socializmu je tole en tak lep primer, ki smo mu priča. Da kljub temu, da nimamo zavidljivih plač so določeni izdelki v Sloveniji dražji kot v Avstriji, kjer imajo ljudje precej višje plače.

Pa vendar razumem tudi trgovce, v tem primeru Müllerja – na trgu si vsak oblikuje cene po svojih “računicah”, saj nimamo več zgolj ene trgovske verige in enega proizvoda. Vsak potrošnik pa si lahko sam izbere, če bo kupil izdelek, ali pa bo šel ponj kam drugam. V bistvu niti ne razumem zgražanja nad temu različnimi cenami v Avstriji in Sloveniji za enak izdelek. Naš trg je manjši od avstrijskega in posledično podjetje naroča manjše količine, kar prinaša višje cene …

Glede na to, da je bilo na družbenih omrežjih precej zgražanja ob tem primeru – zakaj hudiča nihče ne spremlja teh katalogov in dela primerjavo različnih cen vsak teden, ko pridejo katalogi na police. V bistvu ima večina trgovin online kataloge in bi bilo precej preprosto primerjati posamezne izdelke in se zgražati nad cenami. Ideja bi bila zanimiva, saj bi se marsikdo za par centov nižjo ceno odpeljal tudi preko meje in plačal gorivo, kot pa da bi kupil izdelek dražje pri nas. Pri tem pa bi storili še eno stvar – trgovske verige bi namreč morale začeti razmišljati o cenah, ki jih ponujajo potrošnikom.

Verjetno vsi poznamo primere, ko tujci hodijo v Slovenijo točiti gorivo, ko je to cenejše kot pri nas. Ali bi v primeru cenejših izdelkov v naših trgovinah tudi tujci hodili k nam v trgovine, pa je drugo vprašanje.

Ampak še enkrat – izbrali smo “kapitalizem”. Izbrali smo tržno gospodarstvo. Izbrali smo ustvarjanje cen na podlagi trga. In sedaj moramo s tem živeti. Stvari lahko spreminjamo zgolj s tem, da pritiskamo na trgovske verige in jih opominjamo na njihove cene – od njih pa je odvisno, če se bodo temu prilagajale. Vendar se je ob tem potrebno zavedati ene stvari – če se bodo enkrat prilagodile, se bodo morale vedno prilagajati, kajti poti nazaj ni. Verjetno pa se vsak zaveda, da je cena izdelka sestavljena iz n različnih faktorjev.

Po hrano in pijačo v Avstrijo primer Müller in dvoje cene bi kdo delal primerjavo cen iz katalogov

Po hrano in pijačo v Avstrijo primer Müller in dvoje cene bi kdo delal primerjavo cen iz katalogov

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.