had blog praznuje 14 let / z vami že od leta 2005

Leto 2005. Ni bilo influesarjev, Twitterja in Facebooka. Ni bilo Youtubea. Social media kot ga poznamo sedaj še ni obstajal. Živeli smo še življenje na forumih, vendar so se v tujini začeli pojavljati blogi – državljansko novinarstvo, ki bo rešilo svet je bil takrat “buzzword” in tudi v Sloveniji se je začel ta “hype”.

13.7.2005 sem objavil zapis z naslovom Pa se enkrat, ki je moj prvi uradno datiran blog zapis in takrat sem stopil na dolgo pot ustvarjanja vsebin za svoj blog. V vmesnem času je večina blogerjev končala s pisanjem, prišli so Twitter, Facebook, Snapchat, Instagram, Youtube in vsak po svoje je začel uporabljati različna družbena omrežja. Sam pa sem vztrajal.

Seveda so bili vmes padci in vzponi, jeza, žalost in razočaranja. V tem času se je spremenilo marsikaj in tudi jaz sem se. Če sem bil na začetku precej kritičen do vsega in vseh, se je kasneje to spremenilo v vzpodbujanje drugih, predvsem pa v konstruktivno kritiko, če je že bila potrebna.

Spremenil se je moj odnos do sveta, predvsem pa se je spremenil pogled na stvari – namreč, poskušam prikazati stvari še iz malce drugih zornih kotov, kot smo jih sicer navajeni, predvsem pa poskušam “ne biti tiho” in povem, kljub temu, da ima to precej negativne konotacije in sem deležen žaljivk oseb, ki me ne poznajo, niti nimajo pojma o tem, kaj in kdo sem. Ampak na spletu je vsak lahko pogumen! In vsak si lahko vzame pravico, da te osebno diskreditira.

Teh štirinajst let je bilo zanimivih. Finančno? Niti najmanj. Sploh če začnem preračunavati, koliko časa je šlo za vse te zapise, predvsem pa v preteklosti za fotografije, ki sem jih objavljal na blogu.

Ko poslušam sedaj novdobne “fashion/beauty/nameit” blogerje, kako bodo oni prišli na hitro do denarja, ker jim ga bodo oglaševalci dali, samo skomignem z rameni in se nasmejim. Ni tako preprosto, predvsem pa, če želiš služiti, se moraš prodati – kar pomeni, da nisi več neodvisen, predvsem pa da moraš pisati to, kar si drugi želijo.

Niti najmanj mi ni žal, da nisem znal/mogel monetizirati bloga, kajti če sem se česa naučil v tem času je to, da so ljudje, ki sem jih spoznal zaradi bloga in s pomočjo katerega sem si ustvaril “brand” veliko več vredni, kot pa zaslužek, ki bi ga lahko imel z blogom.

Statistični podatki, ki jih vedno z veseljem objavim:

  • v dvanajstih letih pisanja bloga, sem objavil 9.019 prispevkov, kar je skoraj dva zapisa dnevno (1,7)
  • prejel 46.077 komentarjev
  • akismet me je zaščitil pred 1.039.369 spam komentarji
  • na blogu je trenutno objavljenih 26.444 fotografij – hvala fantom iz Siela za vrhunski hosting in za to, da mi vse deluje 100%!

Ne bom odpiral šampanjca, ker ga ne pijem. Niti ne bom razmišljal o tem, če naj nadaljujem s pisanjem bloga. Je pa na mestu zahvala vsem vam, ki me spremljate / berete / kritizirate.

Še naprej se bom trudil in še naprej bom zapisoval svoje poglede na stvari in odkrival skrite točke, ki jih je vredno videti. Predvsem pa bom še naprej obstajal.

Kakšna je bila evolucija mojega bloga do sedaj?

had-blog-2005.jpg

had-blog-2006.jpg

had-blog-2007.jpg

  • kasneje sem jo malce popravil, priredil in ji odvzel malce oranžne barve

had-blog-2008.jpg

  • in potem je prišla sprememba barve – modra je postala nova oranžna in še vedno ista tema

blog_had_staro

  • sledila pa je ta tema, ki jo trenutno uporabljam že precej dolgo časa in sem še vedno navdušen nad njo.

Hvala za vaš čas in za vse vzpodbude! Prav tako pa za kritike in pomisleke. S tem lahko postanem boljši, predvsem pa lahko s tem tudi spreminjam svoj pogled.